Uporaba zdravil zagotovo pripomore k boljšemu zdravju, k večji kakovosti življenja in k podaljševanju življenja. S tem, ko ne poznamo delovanja zdravil in z napačno rabo zdravil, zlasti če jemljemo več različnih hkrati, pa si lahko naredimo več škode kot koristi. Napačna uporaba zdravila je lahko v nekaterih primerih celo bolj nevarna, kot če ga sploh ne bi jemali.

S staranjem nastajajo spremembe, ki vplivajo tudi na zdravljenje z zdravili in lahko povzročijo hude zaplete. Zmanjša se, denimo, sposobnost presnavljanja zdravila, oslabljeno je delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, slabšata se sluh in vid itd. Po drugi strani pa se z leti povečuje število obolenj; pri 65 letih ima približno 30 odstotkov ljudi ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov ima že dve kronični bolezni, pri starejših pa so te številke še višje. Zato se povečuje tudi poraba zdravil. Tako od 20 do 40 odstotkov starejših hkrati jemlje pet ali celo več različnih zdravil. Največ zdravil zdravniki predpišejo starejšim od osemdeset let.

Pa čeprav so tretji zobje iz umetnega materiala, jih je treba redno čistiti, saj se na njih prav tako kot na zobeh nabirajo zobne obloge.

Po vsaki jedi zobno protezo vzamemo iz ust in speremo z mlačno vodo, da z nje odstranimo ostanke hrane. Nato jo narahlo očistimo s krtačko z mehkimi ščetinami in s posebno zobno pasto. Navadna pasta za zobe ni priporočljiva, saj lahko poškoduje akrilno površino. Prav tako lahko zobno protezo poškodujejo tudi preveč trde krtačke za zobe. Zato je bolje, da uporabljamo posebne ščetke, namenjene čiščenju protez.. Pomembno je tudi, da temeljito očistimo del zobne proteze, ki pride v stik z dlesnimi. Medzobne površine najbolje očistimo z nitko ali s posebnimi krtačkami.

Telesno težo že od nekdaj povezujemo z zunanjim izgledom. A vsake oči imajo svojega »malarja« in kot so bile nekoč najlepše dame z baročnih fresk, nam zdaj naslovnice vsiljujejo lepoto (pre)suhih deklet. Res pa imata pri nas kar dve tretjini odraslih prekomerno težo in tudi debelosti je čedalje več. Pri tem pa že nastopi tveganje za različne bolezni.

Debelost je kronična bolezen. Zaradi kopičenja maščevja prihaja do motenj telesnih funkcij in procesov presnove. Maščobno tkivo namreč ni le pasivno skladišče odvečne energije, ampak predstavlja organ, ki z izločanjem hormonov, vpliva na delovanje procesov v telesu.

Ima takšna misel v naših zrelih in poznih letih sploh kak učinek, se boste vprašali. Toda sodobni psihologi mislijo drugače: človek je v svoji miselnosti toliko star, kot se počuti ne glede na kronološka leta in kakšna so njegova pričakovanja.

Nedavno mi je znanec, star 78 let, povedal: »Težko poslušam svoje vrstnike, ki nenehno tarnajo, da so stari, da nimajo več česa pričakovati. Ko jih opazujem, mi dajejo tudi na zunaj vtis, da so starejši. Sam res nisem več tako poskočen, kot sem bil pred leti, a sem prepričan, da lahko pozitivno vplivam na svoje misli in dejavnosti. Verjamem, da na ta način ostajam mlajši, kot sem po letih. To me ohranja tudi dokaj zdravega in vedrega. Smo pač to, kar mislimo, da smo.«

Lososova juha

(Lohikeitto, Finska)

Za 4 osebe potrebujemo:

1 file lososa (500 ali 600 g)
1,5 litra vode
1 kg krompirja
2 čebuli
2 dl smetane za stepanje
1-2 žlički soli
10 zrn popra
3 žlice sesekljanega kopra
50 dag masla

Krompir olupimo in narežemo na kocke. Čebuli narežemo na četrtine. V kozico nalijemo vodo ter dodamo poper, čebulo in narezan krompir. Zavremo in na majhnem ognju kuhamo približno 15 minut. File lososa narežemo na pet ali šest kosov. Krompirju v kozici dodamo smetano in večino sesekljanega kopra. Nato vanjo položimo kose ribe in kuhamo še približno pet minut. Dodamo maslo in juho okrasimo s preostalim koprom.