Pomlad je čas za spremembe, za osvežitve, radožive barve in pisano paleto energije. Privoščite si lepotne mini rituale in storite kaj zase. Današnji dan je kot nalašč ustvarjen za nekaj lepega. A najprej premislite, ali ste pripravljeni na spremembo. Če zamenjate barvo las, se lahko spremeni marsikaj: naenkrat vas bo opazil nekdo, ki je prej brezbrižno hodil mimo vas, povečala se vam bo samozavest in lahko si boste privoščili povsem nove kombinacije oblačil. Dobro je vedeti, kako delujejo posamezne barve.

Pozimi moramo zaščititi kožo obraza pred mrazom in vetrom. Pri tem nam je v pomoč tudi puder. Po nanosu je ten enakomernejši, lepši, koža pa je z dodatnim slojem še bolj zaščitena. O tem, na kaj moramo biti ženske še posebej pozorne pri nakupu pudra, smo se pogovarjali z vizažistko Bojano Zmazek.

Kako izberemo pravi puder?

Pri nakupu moramo biti najbolj pozorne na barvo in teksturo, saj luči v trgovinah lahko zavajajo. Potrebno je imeti naravno svetlobo in puder nanesti na predel med vratom in obrazom, tako da se odtenek enakomerno ujame in da obraz po nanosu ni temnejši ali svetlejši od roba. Tekstura pa je pomembna zato, ker se težki pudri usedejo v gube in jih tako še poudarijo. Zato se je pri starejši koži bolje izogibati pudra v prahu in kamnu na predelu okoli oči in povsod, kjer je več gubic.

Naši redni in zvesti razgibovalci se, kot mi je znano, veselo zabavajo z raznobarvnimi dežniki in se urijo v predstavljenih spretnostih iz prejšnjih dveh številk. Ker mi je zima povedala, da se bo še malo poigrala z vremenom, smo tudi tokrat rubriko popestrili s čudovito belino. V fotografirani naravi ni nikogar, ki ga sončna radost ne bi prevzela, dežnik pa se ob toplih žarkih prav hitro spremeni v sončnik.

V mrzlih dneh nas ogreje topel napitek, denimo skodelica čaja, o kateri ste lahko več prebrali v prejšnji številki revije, radi pa se pregrešimo tudi s skodelico kakava ali vroče čokolade.

Kakav pridobivajo iz semen kakavovca, ki ga največ pridelajo v Afriki in v Južni Ameriki. Zrele plodove oberejo in jih z zrni vred posušijo na soncu. Med sušenjem plodovi fermentirajo in tako dobijo prijetno aromo. Nato jim odstranijo zunanjo lupino in očiščena zrna še naprej sušijo na soncu ali jih prepražijo. Na koncu jih oluščijo. Ostane notranje jedro, ki tega zmeljejo v gosto, napol tekočo kakavovo maso, iz katere iztisnejo kakavovo maslo, preostanek pa zmeljejo v grenak kakavov prah (kakav v prahu). Po posebnem postopku je pridobljen nizozemski kakav, ki je temnejši, močnega okusa in lepo topljiv, kar cenimo zlasti v toplih napitkih in slaščicah. Mešanico za instant napitke dobijo, če kakavovemu prahu primešajo sladkor in dišave.

Meso je v zdajšnjem času skupaj s kruhom tisto živilo, ki sproža burne odzive, celo sovražne reakcije predvsem njegovih nasprotnikov. Pa vendar sodi med osnovna živila, brez katerih ne moremo sestaviti polnovrednega in uravnoteženega obroka.

V moji mladosti je bilo meso priboljšek. Jedli smo ga le ob nedeljah in praznikih, našlo se je tudi za kosce, orače in gozdarje. Prašiči so bili pri hiši zlasti za zabelo, za mast in ocvirke. Ob kolinah so uporabili vse, tudi drobovino; tako so nastali številni proizvodi, ki so cenjeni še danes, denimo suhi želodec, kranjska klobasa, krvavice, mulce, da ne pozabimo pršuta.