Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Veselje do plesa imamo predvsem v srcu

    Dobro počutjeoktober '10

    Veselje do plesa imamo predvsem v srcu

    Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, ob glasbi, v tišini, je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je del narodove kulture … V sosledju tisočletij je ples odsev 'žive govorice človeka' in njegovega bivanja. Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo človek ne glede na zemeljsko dolžino ali širino, ne glede na rasno, narodno, politično ali kakršnokoli pripadnost izraža svoja občutja, žalost veselje, bolečino, strast, hrepenenje, erotičnost. Ples obstaja od vekomaj in za vedno …, je med drugim zapisala dr. Meta Zagorc v svoji knjigi Družabni in športni ples.

  • Aktiven počitek hrbta

    Dobro počutjeoktober '10

    Aktiven počitek hrbta

    … in hkrati tudi njegova krepitev. Hrbtu morajo biti v pomoč tudi vse druge mišice, zato bomo danes zelo enostavno poskrbeli za vse. Za vse na en mah.

    Ker vem, da so jesenski meseci za mnoge med vami tudi meseci zaključnih del v hiši in na vrtu, vam po razgibavanju iz prejšnjega meseca prilagam še nekaj zelo koristnega za čisto vse. Za hude športnike tudi eno precej pikantno, s katero smo že v pripravah na zimsko sezono.

  • Koža, oči, lasje in nohti so ogledala zdravja

    Dobro počutjeoktober '10

    Koža, oči, lasje in nohti so ogledala zdravja

    Naše telo nam nenehno sporoča, kaj se z njim dogaja, vendar moramo najprej prepoznati njegova sporočila. Tako kot nam sporoča, da nam primanjkuje vode in smo zato žejni, nam tudi sporoča, da mu, denimo, primanjkuje cinka, ker smo pod hudim stresom in zato sivimo.

    Od prehrane celic je odvisno naše zdravje. To najlaže opazimo na ''ogledalih zdravja'', na koži, očeh, laseh in nohtih. Vedeti moramo, da negovalne kreme lajšajo težave od zunaj, ne odpravljajo pa vzrokov zanje. Velikokrat so na primer težave s kožo odgovor telesa na dolgotrajnejše pomanjkanje hranil. Dokler je slabo prehranjenih in poškodovanih celic le malo, tega še opazimo ne. Pri večjem številu poškodovanih celic pa so nepravilnosti pogosto zelo vidne in moteče. Včasih je za hitro izboljšanje zdravja kože dovolj le manjša sprememba v prehranjevalnih navadah.

  • Grozdje – bogat sadež jeseni

    Dobro počutjeoktober '10

    Grozdje je sadež trte, ene najstarejši kulturnih rastlin. V Mariboru se radi pohvalijo, da imajo najstarejšo vinsko trto na svetu, staro več kot 400 let in še vedno rodi. Okoli nje se vsako leto zvrstijo številni dogodki, kar priča, da smo ljudje precej navezani na trto in grozdje.

    Grozdje uživamo presno, iz njega iztisnemo sladek sok ali počakamo, da prevre in postane vino. Tokrat vino pustimo ob strani, da počaka vsaj do martinovega, zdaj pa se raje posvetimo sladkim jagodam. Zrelo grozdje je sladko zaradi grozdnega sladkorja glukoze in enakega deleža sadnega sladkorja fruktoze. Glukoza v grozdju zelo hitro dvigne raven krvnega sladkorja, vendar se zaradi vlaknin, zlasti v majhnih jagodah, ta učinek precej zmanjša. Grozdje ima zato samo srednje visok glikemični indeks, kar nam koristi pri sestavljanju obrokov.

  • Izbira je samo moja

    Dobro počutjeoktober '10

    Izbira je samo moja

    Avstrijski psihiater, psiholog in mislec dr. Viktor Frankl je izrazil pomembno misel o smislu življenja: »Bistvo posameznikove svobode je v tem, da glede na okoliščine izbere svojo pot do uresničitve cilja.«

     

    Tudi danes je tako, kot je pred več kot sto leti ugotavljal že Freud, da ljudje najraje bežijo pred resnico o vzrokih svojih bolečin in soočenj s seboj. Kar precej jih zatrjuje, da so za to krivi drugi.

    Ob tem pozabljajo, da lahko človek izbira tudi po svoji volji ne glede na starost in druge okoliščine. Izbira lahko poti, ob katerih bo imel občutek zadovoljstva in notranjega miru.

  • največja človeška sreča

    Dobro počutjeoktober '10

    največja človeška sreča

    Trdno sem prepričan, da je psihiater, pisatelj, mislec in humanist Jože Felc kljub svoji nedavni smrti v nekih nedoumljivih, transcendenčnih razsežnostih še vedno prisoten in z nami. To lahko trdim tudi zato, ker sem ga vrsto let poznal in me je ves ta čas spremljal, pa čeprav najina neposredna srečanja niso bila pogosta. Kot mlademu novinarju so mi za ožje delovno območje dodelili Idrijo. Ko sem se seznanjal z njo, so me spremljali mešani občutki. Ljudje so imeli trde roke od dela, toda ženske so klekljale nežne čipke, možje pa so s kancem grenkobe in humorja duhovito besedovali o življenjskih rečeh in dogajanjih drugod po svetu.

  • Recepti

    Dobro počutjeoktober '10

    Recepti

    Blitvina kremna juha

    Potrebujemo:

    40 dag blitve

    40 dag krompirja

    1 dl kisle smetane

    2 trdo kuhani jajci

    sol, poper,

    muškatni orešček,

    peteršilj

    Krompir skuhamo v osoljenem kropu, odcedimo in pretlačimo. Dodamo odcejeno krompirjevko, smetano, poper in muškatni orešček, Blitvo kuhamo dve minuti, odcejeno zmiksamo in dodamo h krompirju. Vse skupaj naj vre še dve minuti. Preden ponudimo, vmešamo nasekljani trdo kuhani jajci in peteršilj.

    Navadni biftek

    Potrebujemo:

  • Opazujete bezgavke?

    Dobro počutjeoktober '10

    Opazujete bezgavke?

    Maligni limfom je rak limfatičnega sistema, razmeroma redke oblike raka, katere pojavnost naglo narašča. Vsako leto po svetu odkrijejo približno 350 tisoč novih primerov te bolezni, pri nas pa blizu 300. Ker so znaki obolenja podobni prehladnim obolenjem, se kaj lahko zgodi, da jih spregledamo.

    Limfatični sistem je del imunskega sistema organizma, ki skrbi za obrambo pred okužbami. Sestavlja ga več organov: kostni mozeg, vranica, priželjc in bezgavke. Po njem se pretaka limfa, tekočina, ki prenaša po telesu hranilne snovi in bele krvne celice (limfocite) ter skrbi za obrambo telesa pred okužbami. Limfom nastane zaradi nenadzorovanega razraščanja ene od vrst belih celic, ki se začno nabirati v limfatičnih vozlih ali po domače povedano - v bezgavkah.

  • HMELJ- zeleno zlato

    Dobro počutjeseptember '10

    Pred letom 1970, ko v Sloveniji še ni bilo obiralnih strojev, je Savinjska dolina po 15. avgustu oživela. Hmelj so prišla obirat pridna dekleta, pa tudi fantje, ki so največkrat dobili vlogo "štangarjev". Privzdigovali so hmeljevke, da so jih obiralke laže podirale na križ. Tudi za vodo so skrbeli ti fantje. »Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva je v Žalec povabil nekdanje obiralce na srečanje, kjer so obudili spomine in jih tudi posneli, kasneje pa jih bodo natisnili.

    »To je treba pokazati našim mladim,« je poudarila nekdanja obiralka Regina iz Prevorja pri Lesičnem. Pozneje se je vsak dan vozila na delo v Celje; ko službe še ni bilo, se je pridružila skupini obiralk, ki so potovale z vlakom. Nato so se košarami (cajnami) naložile na voz, ki jih je pričakal in odpeljal do kmetije. Tam jih je čakalo ležišče na senu in miza za zajtrk in večerjo, kosilo pa so pojedle kar na njivi, ko so se z bolečimi, opraskanimi rokami, ki so pekle, če jih je močil dež, še huje pa je bilo v vročini, zbrale ob skromni,...

  • Da ne bo koža žejna ...

    Dobro počutjeseptember '10

    Po dolgem in dokaj vročem poletju je telo, z njim pa tudi koža zagotovo izgubilo veliko vlage. Poskrbimo, da jo čim prej nadomestimo, da bo koža spet prožna in mehka.

    V poletnih mesecih vročina in veter intenzivno izsušujeta kožo, česar pa s hrano, vodo in zaščitnimi kremami ne moremo v celoti nadomestiti. Če pomislite, da tri četrtine telesa sestavlja voda in da je mora biti za gladek otip v povrhnjici vsaj 15-20 odstotkov, je jasno, kako pomembna je skrb za vzpostavljanje zadostne ravni vlage.

  • 1
  • …
  • 216
  • 217
  • 218
  • 219
  • 220
  • …
  • 234
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov