Prvih plodov na vrtu se vedno razveselimo, a jih je kmalu preveč. Zelo podobno je tudi pri sadju; preglavice nam povzroča zlasti jagodičje, ki sprva dremucka, nato pa plodovi dozorijo čez noč in vsi hkrati. Ni kaj, presežke je treba shraniti ali predelati. Navsezadnje tudi zato, da vemo, kaj jemo.

 Uživanje svežega, sezonskega sadja in zelenjave z domačih krajev je najbolj zdravo. A s konzerviranjem si v mesecih, ko svežih živil nimamo na voljo, prav tako lahko zagotovimo neke vrste zdrav način prehranjevanja. Zlasti je smiselno hrano konzervirati takrat, ko je doma pridelka veliko, pozno spomladi, ko je, denimo, veliko jagodičja, ter poleti in jeseni, ko nam narava z obiljem sadja in zelenjave bogato poplača naše skrbno delo.

Srce je najbolj popularen organ v telesu, o njem se je spletlo veliko zgodb in pripisujejo mu najrazličnejše romantične lastnosti. Tehnično gledano, pa gre za črpalko, ki poganja kri po telesu in pri kateri lahko pride do okvar.

Govorimo le o enem, čeprav imamo levo in desno srce, ki pa se držita skupaj. Vsak del je sestavljen iz preddvora in prekata, srčne zaklopke pa so ventili, ki preprečujejo tok krvi v napačno smer. Kri iz velikih ven priteka v desni preddvor, od tam v desni prekat, v pljuča in nato v levi preddvor in levi prekat, ki jo iztisne v aorto in naprej po telesu. Za učinkovito delovanje se morajo deli srca krčiti v pravilnem zaporedju, za kar skrbi električni prevodni sistem. Bitja srca ponavadi ne čutimo in se ga zavemo šele tedaj, ko ne bije pravilno. A vsako občutenje razbijanja srca še ne pomeni, da gre za motnjo ritma.

S starostjo peša tudi vid, čeprav nekateri na začetku še ne zaznavajo tega procesa. Večina pa jih opazi, da za ostrejše razločevanje, denimo za branje, potrebujejo več svetlobe kot prej. Manj ostro vidijo ponoči večinoma vsi starejši ljudje, oko pa se tudi počasneje odziva na intenzivnost svetlobe, kar bi morali upoštevati zlasti vsi udeleženci v prometu.

Oči se prilagajajo mraku in temi z razširitvijo zenice, tako da pride v oko čim več svetlobe. Šarenica, ki obdaja zenico, je sestavljena iz drobnih mišic, ki nadzirajo velikost zenic. Tako kot druge mišice staranje prizadene tudi šarenico, ki v starosti ni več tako prožna, da bi se dovolj razširila in spustila v oko dovolj svetlobe. In tako pri slabi svetlobi ostanemo z majhno zenico. Manj močne in odzivne mišice šarenice zmanjšajo tudi sposobnost prilagajanja očesa, kadar se spremeni intenzivnost svetlobe. Ko nas ponoči, denimo, obsvetijo luči nasproti vozečega avtomobila, pa tudi ko se že odpelje mimo nas, se nekaj časa počutimo, kot da smo slepi. Starejše oči se dalj časa prilagajajo na mrak, kar pomeni, da v temi vidimo slabše, če smo bili pred tem na svetlem. In seveda nasprotno.

Pri številnih poletnih tegobah si lahko na začetku ali če težave niso prehude, učinkovito pomagamo tudi sami. Učinkovita »pomagala« najdemo na vrtu, v kuhinji, shrambi in v zeliščni lekarni.

Morska bolezen ali potovalna slabost

Vsem, ki ste občutljivi na vožnjo z avtomobilom, vlakom, letalom ali ladjo, svetujemo, da pred vožnjo zaužijete na rezine narezano jabolko, ki ga dobro zgrizete, ali kaj suhega: prepečenec, kreker, grisin ali suh piškot. Koristna je mineralna voda, saj spodbuja bazičnost želodčnega okolja, izogibati pa se kaže zlasti mleku (tudi kislemu) in jogurtu, obenem pa je smotrno upoštevati tudi dejstvo, da so prebavila dopoldne bolj razdražljiva in občutljiva, zato se je na najbolje odpraviti na pot v popoldanskem času. Pred vožnjo pa se nikakor ne smete preveč najesti. Tudi prava kava in alkohol nista primerna za popotnico tistih, ki so občutljivi za vožnjo.

V poletnih tednih nas ne ogrožajo le nevarni ultravijolični žarki in premočno sonce, pač pa visoke temperature poslabšajo tudi kake druge težave. Bolečine, otekanje nog, mravljinčenje, krči ali občutek težkih nog – vse te nevšečnosti vročina le še poslabša.

Če nam otekajo noge, se moramo izogibati položajev, ki preprečujejo dobro cirkulacijo nog. To pa so dolgotrajno stanje ali sedenje, sedenje s prekrižanimi nogami, izpostavljanje vročini (sonce, savna, sedenje ob grelnih telesih, vroče kopeli, …), pa preozka oblačila, ki nas »vežejo«, slabo pa na ožilje vplivajo tudi visoke pete in prevelika telesna teža.

Čedalje pogosteje beremo opozorila, kako nevarno je sončenje. Toda prava mera sonca je zelo koristna, zlasti za trdnost kosti, zato se sončenju ne smemo povsem izogniti.

Ultravijolična svetloba stimulira tvorbo vitamina D, ki skupaj s kalcijem pomembno vpliva na trdnost kosti. Z njegovo pomočjo se torej upiramo osteoporozi, česar v zrelih letih vsekakor ne smemo zanemariti. Vitamin D stimulira tudi tvorbo in učinkovitost številnih hormonov, tudi spolnih, znižuje visok krvni tlak in upočasnjuje proces staranja. UV svetloba je učinkovita pri zdravljenju luskavice in kožnih obolenj, pomaga pri izločanju okoljskih in metabolnih strupov iz telesa, pri arteriosklerozi, mišični oslabelosti in še pri drugih zdravstvenih težavah.

Živahno poletni

… in predvsem samoiniciativni in aktivni. Pa tudi leni, ko se tako počutite,

predvsem pa veseli, kjerkoli že ste in kjerkoli še boste. Morje je lahko za dodatek, da je vse še lepše - kot je bilo na srečanju v Poreču, kjer so nastale naše fotografije. Užitek je, ko vidiš, da vadeči zastavljajo vprašanja, da želijo vedeti še več. Hvala vsem za izbrane vaje in predvsem za vaše napredovanje.

Tokratne vaje ste izbirali sami. Veseli me, da je šlo za tiste, ob katerih je bilo zastavljenih tudi veliko vprašanj. Nanje smo odgovorili, marsikaj še dodali, razjasnili in popravili napake. Nekaj jih objavljamo tudi za vse bralce, ki prav tako pridno vadite z nami.