Sto žensk, prebivalk v domovih za starejše, je sodelovalo v raziskavi o svojem intimnem in spolnem življenju. Čeprav so jih zaznamovale enake politične razmere in družbene okoliščine, so njihove izkušnje zelo različne.

Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. O sociologiji spolnosti še vedno predava na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Po upokojitvi se je lotil raziskovanja spolnega življenja žensk, rojenih pred drugo svetovno vojno, med njo in tik po njej. Gre za generacijo, ki je odraščala, se poročala in si ustvarjala družine v drugi polovici preteklega stoletja, v času socializma in pred spolno revolucijo. »To je generacija, ki odhaja, zato so njihova pričevanja o tem, kako so doživljali spolnost v svojem mladostniškem, zrelem in danes starejšem obdobju, zelo pomembna. Ljudje danes živijo dlje, so v boljšem zdravstvenem stanju, zato predvidevamo, da so dalj časa spolno aktivni,« pravi dr. Bernik. Za raziskavo se je odločil, ko je ugotovil, da sociološke raziskave na starejši generaciji o tem vprašanju še nimamo in da je pravzaprav zadnja priložnost, da o tem kaj izvemo. 

Za kakovostno spanje in počitek je pomembna udobna postelja. To velja tudi za negovalno posteljo. Ta je še posebej pomembna za slabše gibljivo ali negibljivo osebo, ki ne more vstati iz postelje, ker je to njen prostor za počitek, hranjenje, izločanje ter zaposlitvene in razvedrilne dejavnosti.

Negovalne postelje so različne. Lahko so z mehanizmom dvigovanja in spuščanja ležišča ali brez njega, s kolesci ali brez kolesc ter električne. Predvsem pa mora biti postelja dovolj velika in iz materialov, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje.

Brez dodatkov in drobnih poudarkov bi oblačila izgubila svoj značaj. Nekaterim je všeč mnogo detajlov, drugim manj. Svečano vzdušje ob praznikih nas običajno premami, da si privoščimo več drznosti v oblačenju in pri izbiri dodatkov. Vendar je včasih bolje izbrati malo manj in je učinek opaznejši, kot pa nase navesiti vse polno drobnih in neučinkovitih poudarkov.

Prepričana sem, da boste tudi vi našli prav poseben dodatek, ki vam bo polepšal podobo in praznične dni. Ni pomembna vrednost, temveč občutek za skladnost, predvsem pa dobra ideja. Z majhnimi detajli lahko dnevno oblačilo spremenimo v oblačilo za kakšno posebno priložnost, ki jih bo v decembru polno. Lahko pa si posebne priložnosti z različnimi dodatki ustvarimo sami zase.

Tahionizacija znižuje nivo entropije v fizični materiji, zato pospeši razstrupljanje, človeka harmonizira in umiri, krepi imunski sistem in upočasnjuje proces staranja. Pri zdravljenju se uporabljajo posebne komore in tako imenovana živa voda.

Tahioni so vrsta podatomskih delcev, ki potujejo s hitrostjo, večjo od svetlobe. Leta 1968 jih je odkril fizik Arnold Sommerfeld in jih poimenoval po grški besedi tachus, ki pomeni hiter. Tahioni imajo nenavadno lastnost, da pridobivajo hitrost, ko jim energija pojema, in obratno – ko jim dodajamo energijo, se njihova hitrost manjša. Na Zemljo prihajajo iz medzvezdnega prostora z visokoenergijskimi kozmičnimi žarki. Največ jih je na Antarktiki ali v notranjosti Grenlandije, nad 5000 metri nadmorske višine in ob nekaterih tekočih vodah globoko v pragozdovih Južne Amerike ali džunglah ekvatorialne Afrike. Ker je koncentracija tahionov na Zemlji zelo majhna, jih zbiramo s tako imenovanimi tahionskimi komorami; te so nastale potem, ko je dr. David Wagner z Univerze v Kaliforniji spoznal, da lahko s tahionsko energijo okrepi energijsko polje, povezano s fizičnim telesom. Razvil je postopek tahionizacije.

Čebelji med je bil pred stoletji v naših krajih skoraj edino sladilo. Sladkor iz trsa je sicer izum davnih Perzijcev in dobro znan v antiki, a se je v srednjem veku na evropskih tleh izgubil in je v praktično uporabo kot sladkor iz pese spet prišel šele ob koncu 1. stoletja. Še danes pa je med edino povsem naravno in nepredelano sladilo.

Sladkor je bil vedno zelo drag in celo po drugi svetovni vojni ga sprva ni bilo veliko. Na primer moja mama je morala dati kar 5 kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. Danes je povsem drugače: sladkorja je v izobilju in v srednji Evropi posameznik poje kar 36 kilogramov sladkorja in samo kilogram in 400 gramov meda na leto. Marsikdo pa se ne zaveda, da beli oziroma rafinirani sladkor povzroča zdravstvene težave predvsem zato, ker ga pretirano uživamo, saj je skrit tudi v marsikaterem izdelku. Po drugi strani pa ima čebelji med ali strd, kot smo ga včasih poimenovali z lepo slovensko besedo, izpričane zdravilne učinke.

Sladkorno bolezen ali diabetes mnogi imenujejo epidemija sodobnega časa, saj število bolnikov nenehno narašča. Pri nas naj bi se po ocenah diabetologov z njo spopadalo najmanj 175 tisoč oseb. V to število so všteti tako tisti, ki že prejemajo zdravila (lani jih je bilo 113.800), dobrih 20 tisoč, ki (po predvidevanjih) bolezen obvladuje brez zdravil, in še vsaj enkrat toliko ljudi, ki sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.

Vendar pa bi več kot polovico, po najnovejših podatkih pa celo do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, ki je najpogostejša, lahko preprečili z bolj zdravim načinom življenja. Pri tem ima veliko vlogo družina, zagotavljajo v Zvezi društev diabetikov Slovenija. Družinski člani naj bi pravočasno prepoznali znake sladkorne bolezni in se nato v spodbudo diabetiku skupaj odločili za bolj zdrav način življenja, ki koristi vsem. V prvi vrsti so to spremenjene prehranjevalne navade in redno gibanje. Res pa je, da vse družine niso tako povezane, raziskave namreč kažejo, da bi samo petina odraslih opazila opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu.

Že majhna rana na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, vstopi vanjo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašijo, a izrazito rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.

Zdravljenje pa, kot nam je povedal družinski zdravnik Branko Košir, dr. med., poteka z antibiotikom. Zapleti so ob pravilnem zdravljenju k sreči redki, res pa je, da se šen rad na istem mestu ponovi. Navedel je dva glavna pogoja, da pride do okužbe – prvi je manjša ali večja rana (dovolj je že vbod, odrgnina, ki predre kožo, ali pa rana, pogojena s slabšo prekrvitvijo), v kateri se bakterija začne nenadzorovano množiti. Drugi pa je slabša imunska odpornost, ki bakteriji (običajno gre za streptokok tipa A) omogoči neomejeno razmnoževanje. Tako nastane vnetje, ki ga imenujemo šen ali erzipel. Če je vnetje omejeno le na površje, govorimo o impetigu, če pa prodre globlje do podkožnih celic (največkrat maščobnih), je to celulitis (ki pa kljub podobnemu imenu nima zveze s celulitom).

Neprestana utrujenost in zaspanost, pomanjkanje energije, šibkost, krhkost las in nohtov, pogoste viroze so tipični znaki težave, ki ji pravimo slabokrvnost. Pomanjkanje železa je v današnjem času še toliko pogostejše, saj sodobna priporočila spodbujajo uživanje perutninskega mesa, ki vsebuje precej manj železa v primerjavi s temnim govejim in konjskim mesom. 

Vzroki za slabokrvnost so različni, nekateri tudi zelo zapleteni, vendar je daleč najpogostejši vzrok pomanjkanje železa v krvi, ki je ključen za nastajanje rdečih krvničk in krvnega barvila hemoglobina. V sam proces vstopajo nekateri vitamini (A, C, B1, B2, B6, karoten) in minerali (baker, kobalt, mangan); ob pomanjkanju le katerega izmed omenjenih je slabokrvnost verjetnejša. Na pomanjkanje železa morajo biti pozorne ženske, ki nosečnost šele načrtujejo, in nosečnice, saj so takrat potrebe po železu močno povečane. Otrokova imunska odpornost je vsaj v prvem letu namreč krepko odvisna od količine železa v mamini krvi. V otroštvu se slabokrvnost pojavi tudi zaradi hitre rasti otrok in oslabelosti po številnih boleznih.