Konec leta je s svojim vsesplošnim obiljem (stresa, hrane in še česa) pri marsikom povzročila oglašanje želodčnih težav. A medtem ko nekaterim zgaga pomeni samo klic k večji zmernosti, je za druge lahko opozorilo, naj želodčnim težavam vendarle namenijo več pozornosti. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je velik del želodčnih težav in bolezni povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.

Pogost zdravstveni problem, katerega simptomi se ob obilju hrane povečajo, je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) z zgago (pekoč občutek za prsnico, ki se iz žličke širi navzgor proti vratu) in vračanjem želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo (regurgitacija). Tovrstne težave ima po nekaterih podatkih enkrat na mesec desetina do tretjina ljudi.

Zima še ni pokazala vseh zob, zato ni prepozno za izbiro pokrivala, ki vas bo grelo do prihajajoče pomladi.

Klobukov je na naših glavah vse manj, prav tako v trgovski ponudbi. A če imate kakšnega v omari, ga očistite, osvežite z okrasno broško ali svetlečim trakom in ujeli boste modni trend.

Letošnji modni hit – živalski vzorec je moden tudi na baretkah. Tudi če boste izbrali enobarvno, boste modni in sodobni. Rdeča, živo modra ali rumena barva bo ravno pravšnja izbira za popestritev zimskih dni.    

 Modrost starodavnega zdravilstva pravi: »Če hočeš spoznati človekova doživetja v preteklosti, si danes oglej njegovo telo. Če hočeš spoznati človekovo telo v prihodnosti, si danes oglej njegova doživetja!« Resničnost te modrosti lahko preverimo na vsakem koraku. Zato prisluhnimo telesu in povedalo nam bo, kaj potrebuje.

Mineralov in vitaminov ne smemo sami izbirati in ločevati, temveč moramo uživati prav vse, saj so medsebojno prepleteni in soodvisni. Seveda moramo po analogiji enako poskrbeti za vnos najširše palete rastlinskih in živalskih beljakovin (aminokislin) ter maščob rastlinskega in živalskega izvora in ogljikovih hidratov.

O prepirih imamo različna mnenja. Pogosto slišimo, da so ljudje pripravljeni veliko potrpeti, se ugrizniti v jezik in ne izgovoriti zanje pomembnih besed, prikrivati nestrinjanje in bolečino samo zato, da bi bil mir v hiši. Ali nam ta mir v hiši res prinaša toliko lepega?

Prepir ima več obrazov. Govorimo lahko o nestrinjanju z drugim, o drugačnem mnenju, ki ga potem sogovornika predstavita drug drugemu na bolj ali manj asertiven način. Pri nestrinjanju ali konfliktu se sogovornika razlikujeta v svojem pogledu, stališču o določeni temi ali vsebini. Naj bodo to politika, vzgoja otrok, finance, mnenje o pogozdovanju, globalne spremembe, diete ali vozni redi vlakov. Prav je, da imamo različna mnenja, in prav je, da si drznemo drugemu povedati, kaj razmišljamo in za čim stojimo. Ravno tako velja, da nas drugi ne more videti v »pravi luči«, torej takšne, kot resnično smo, če svoje mnenje držimo zase ali ga v odnosih prirejamo. In tako nam ne more uresničiti želja oziroma se nam približati na način, kot bi mi želeli.

Prhljaja, te neprijetne nadloge, se lahko poskusite znebiti tudi z domačimi pripravki iz naravnih sestavin.

Običajno je vzrok za prhljaj preveliko razraščanje glivic Pityrosporum ovale, ki sicer v manjšem številu naravno sobivajo na lasišču. Ne povzročajo nam težav, dokler se zaradi določenega razloga ne poruši ravnovesje v telesu, kar se kaže na koži. Ko se glivice prekomerno razrasejo, povzročijo vnetje in nato luščenje kože na lasišču.

Jabolčni kis v pršilki

Proti preveč razraslim glivicam se borimo tako, da s pomočjo kisline v jabolčnem kisu spremenimo pH-vrednost kože na lasišču. V pršilko natočimo mešanico ¾ jabolčnega kisa in ¼ prekuhane, ohlajene vode. Lase popršimo čim bliže lasišču, jih pokrijemo s kopalno kapo in ovijemo z brisačo. Pustimo učinkovati približno pol ure (dvakrat tedensko). Nato si lase umijemo z nežnim šamponom.

Vitamin E ima vlogo antioksidanta in ščiti celice pred oksidativnim stresom, ki predstavlja tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Kronično pomanjkanje tega vitamina povezujejo tudi s hitrejšim napredovanjem sive mrene, arterioskleroze, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.

V primerjavi z drugimi vitamini, ki imajo v telesu številne naloge in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo. Pri dobri preskrbi z vitaminom E se rane celijo hitreje, koža je bolj napeta, lasje rastejo hitreje in so močnejši. Vitamin E ščiti stene arterij, ker zavira nastajanje oksidiranega holesterola LDL, kar zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze. Zavira vnetja in krepi imunski sistem, po nekaterih raziskavah tudi njegov učinek kot preventiva proti raku ni zanemarljiv.