Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, se bo pojavljalo več vročinskih valov in tudi vse daljši bodo. Vročina močno obremeni telo in lahko zlasti pri starejših ter kroničnih bolnikih poslabša zdravstveno stanje. Velja se držati priporočil zdravnikov, kako ravnati ob povečani toplotni obremenitvi, da ne pride do zapletov z zdravjem.

Prav vsem nam bo koristilo, če se v času zelo visokih temperatur:

- zadržujemo v osenčenih in ohlajenih prostorih. Če nimamo takih razmer doma, pojdimo vsaj za nekaj ur na dan v kak javni prostor, kot so knjižnice ali nakupovalni centri ... Bivališče zračimo v nočnem času, čez dan naj bodo okna zaprta;

Pred odhodom na krajše obiske ali daljše počitnice v tujino preverite, ali vaša evropska kartica zdravstvenega zavarovanja še velja. Datum veljavnosti je eno leto, za upokojence in otroke do dopolnjenega 18. leta pa velja celo pet let. Novo kartico lahko naročite 30 dni pred iztekom veljavnosti stare. Dobite jo brezplačno. Če evropske kartice niste pravočasno naročili, se oglasite na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer vam bodo izdali Certifikat, ki začasno nadomešča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Redna telesna dejavnost izboljša telesno in psihosocialno zdravje: krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, ohranja psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, krepi imunski sistem ter vpliva na dober spanec. Samostojnost pri gibanju pomeni neodvisnost pri opravljanju življenjskih potreb, omogoča vzdrževanje stikov in druženje, zato preprečuje osamljenost ter zmanjša stres.

Za starostnika so priporočljive vaje za ohranjanje mišične moči, vaje za gibljivost, ravnotežje in aerobne dejavnosti, kot so hoja, hoja po stopnicah, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje, tek na smučeh, plavanje, aerobika. Telesna vadba naj bo prilagojena zdravstvenemu stanju in sposobnostim posameznika. Takoj jo prekinemo, če začutimo bolečine ali pritisk v prsih, vratu, ramenih, rokah, če občutimo slabost ali omotico, če nas oblije mrzel pot, se pojavijo krči v mišicah, če občutimo močnejšo bolečino v sklepih, gležnjih, podplatih ali nogah.

   

Poletne vadbe so pri nas vedno malo drugačne od običajnih, bolj igrive in spontane. Letošnji izbor so s svojimi vprašanji in potrebami pomagali sestavljati udeleženci srečanja v Trogirju. Po navadi sami dobro vemo, kaj bi bilo koristno za nas, in tiste vaje, ki nam ne gredo najbolje, v resnici najbolj potrebujemo.

Ko se odločate, kako in kdaj boste vadili, je dobro slediti utečenemu dnevnemu ritmu, ki ga z vadbo le obogatite. Izkušnje so pokazale, da je jutranja vadba navadno najučinkovitejša. Vadite lahko tako, da naenkrat naredite vse vaje, lahko pa si posamezne vaje razporedite glede na svoje obveznosti in jih delate večkrat čez dan. Zadnje je koristno uporabiti (tako delajo resni rekreativci in športniki), če ste se odločili, da boste okrepili telo in popravili gibalne primanjkljaje. V vsakem primeru vaje delajte predano, ob tem enakomerno dihajte skozi nos in bodite dobre volje.

Ne glede na letni čas telo potrebuje vse vrste hranilnih snovi: beljakovine, maščobne kisline, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. A zdravje in počutje sta odvisna tudi od zaščitnih fitokemikalij, ki so bioaktivne snovi v sadju in zelenjavi, v obliki naravnih barvil v kožicah rastlin. Temeljna naloga barvil je zaščititi rastline pred nevarnimi močnimi sončnimi žarki, bakterijami in virusi, in ko rastline zaužijemo, imajo enako vlogo tudi v našem telesu. Ta vloga pride v poletni vročini še toliko bolj do izraza.

V času vročine in potenja je dezodorant zelo dobrodošel, a kaj, ko marsikateri vsebuje snovi, ki bi se jim raje izognili. Naredite ga sami, in sicer iz domačih in telesu zagotovo neškodljivih sestavin. Navdušil vas bo!   

Potenje je naravni proces hlajenja telesa. Moteče je le dvoje: vlažne lise na oblačilih in neprijeten vonj potu, ki se razvije zaradi delovanja bakterij na koži. Zadnje preprečimo, če po prhanju kožo pod pazduhami obrišemo s kosmom vate, namočenim v mešanico vode in jabolčnega kisa v razmerju 4 : 1. Nato lahko uporabimo dezodorant, ki ga prav tako naredimo iz naravnih sestavin. Pripravimo ga lahko v dveh oblikah: kot tekočino, ki jo nalijemo v pršilko, ali kot mazilo, ki ga hranimo v lončku. V obeh primerih je najbolje, da izberemo stekleno embalažo, ker se tako vsebina najbolje ohrani in zaradi varstva okolja, saj je prav, da se uporabi plastike izogibamo. Potnim madežem na oblačilih pa se izognemo, če na kožo pod pazduhami in v kožne gube nanesemo otroški puder, ki vpije pot in pomirja razdraženo kožo. Pomaga tudi, če nosimo široka, lahka in zračna oblačila iz naravnih materialov.

Navadni rman (Achillea millefolium L.) je trajnica, ki raste od nižine do alpskega pasu na travnikih in med grmovjem. Vsebuje več kot 100 znanih spojin in pater Simon Ašič je rman zaradi njegovih mnogoterih zdravilnih učinkov pogosto uporabljal za pripravo različnih čajnih mešanic.

Rman zraste do 50 cm. Ima pokončno čvrsto steblo, ki se konča s 4 do 6 mm velikimi belimi ali rahlo rožnatimi cvetnimi koški, ki so urejeni v češuljasto socvetje. Poleti ga z lahkoto naberemo za domačo uporabo, pazimo pa, da rastline ne izpulimo s korenino vred. Zgornji cvetoči del rastline namreč težko utrgamo, zato pri nabiranju uporabljajmo nož.