Slovenci spadamo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.

Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči ali zjutraj prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Občasne težave ima vsaka tretja oseba, več kot 10 odstotkov ljudi pa ima kronično nespečnost. Težave z nespečnostjo se s starostjo povečujejo, so pa pri ženskah dvakrat večje kot pri moških. 

Belo glavnato zelje (lat. Brassica oleracea L. convar. capitata) je ena redkih rastlin z večtisočletno zgodovino, ki je avtohtono evropska. Nastalo je s človekovo načrtno selekcijo iz divje rastline, ki še uspeva na skalnih pobočjih sredozemskih obal. Uživali so ga že v prazgodovini, v antiki pa se je hitro širilo na vse strani Evrope, ker je bilo lahko dostopna hrana najširšemu krogu ljudi. Stari Grki so zelje kot kulturno rastlino spoznali v četrtem ali petem stoletju pred našim štetjem, na prelomu štetja pa tudi Rimljani.

Po nekaterih podatkih kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Kot je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, je učinkovito tudi pri premagovanju kroničnih bolečin. Te lažje premagujejo s pomočjo posebej prilagojenih vaj pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, zatrjujejo pri Združenju fizioterapevtov Slovenije.

Kronična bolečina zmanjšuje ali celo onemogoča opravljanje vsakdanjih dejavnosti bolj kot katerokoli drugo zdravstveno stanje. Povezana je lahko s široko paleto stanj, vključno z bolečino v vratnem in prsnem delu hrbtenice, bolečino v ramenih, glavobolom, rakom, fibromialgijo, revmatoidnim artritisom in tudi osteoartritisom. Najpogostejše pa so bolečine v križu.

Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, nam je povedal ortoped dr. Matevž Topolovec, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo, aktivnostjo, uživanjem protibolečinskih sredstev in fizioterapijo zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje. Le-to pa vsekakor ni brez tveganj.

»Prvi vzrok težav je starost oziroma degenerativne spremembe, ki se začnejo že po 35. letu starosti. Drugi dejavnik je genetika – nekateri so k težavam s hrbtenico bolj nagnjeni kot drugi. Tretji vzrok pa so obremenitve (na primer na delovnem mestu), nedejavno življenje in dolgotrajno sedenje.« Dr. Topolovec poudarja, da je bilo človeško telo predvideno za aktiven, torej ne za pasiven način življenja, kot ga živimo zdaj.

Današnjega prispevka se bodo najbolj razveselili tisti, ki vsakdanje življenje in gibanje redno bogatijo z vajami iz te rubrike. Tokratne izbrane vaje so malce zahtevnejše, zato se pred njimi ogrejte s tistimi iz poletne številke.

Preden začnemo, naj povem, da so lahko trak, ruta, vrvica ali šal koristni in tudi naporni športni pripomočki. Šele ko jih vzamemo v roke, spoznamo njihovo uporabno rekreativno vrednost.

Med ogrevanjem in vadbo se vedno potrudite in spremljajte svoje dihanje. Predvsem je pomembno, da dihate neprekinjeno skozi nos. Če se zalotite, da ste dihanje zadržali, takoj prenehajte izvajati vaje in se posvetite samo opisanemu načinu dihanja. Nadaljujte jih šele takrat, ko bo dihanje spet lahkotno, tekoče in nemoteno.         

Pri motnjah gibanja potrebuje starostnik pomoč pri vstajanju, hoji, posedanju na invalidski voziček ali stol, urejanju položajev v postelji, izločanju, hranjenju in izvajanju drugih telesnih dejavnosti. Ustrezni pripomočki omogočajo stabilnost, dajejo oporo, zmanjšajo obremenitev ter olajšajo premikanje in dvigovanje.

Kadar dolgo ležimo, postopoma vstajamo iz ležečega v sedeči in stoječi položaj, tako da se najprej v postelji usedemo in eno do dve minuti sedimo z nogami navzdol, šele potem se dvignemo v stoječi položaj. Pri vstajanju smo pozorni na splošno počutje. Lahko se pojavi ortostatska hipotenzija, ko se nenadoma zniža krvni tlak za najmanj 20 mmHg. Znaki so slabost, vrtoglavica, bledica, potenje, omotica, zamegljen vid, šumenje v ušesih in omedlevica. Ob pojavu katerega od navedenih znakov se usedemo in izmerimo krvni tlak. Če slabost, omotica ali vrtoglavica ne minejo, se uležemo, ob ponavljajočih se težavah obiščemo zdravnika.