Najbrž se strinjate, da nam pečenka ob bolezni, hudi utrujenosti in onemoglosti ne diši; takrat si želimo krožnik goveje juhe. Ne zaman – v vodi raztopljeni minerali poskrbijo, da telo lažje uporabi vodo, zato nam juha pri hidrataciji telesa koristi bolj kot kozarec čiste vode. Če v juho dodamo še zakuho, kmalu postane zdrav samostojen obrok.

Okusov goveje juhe je toliko, kot je gospodinj, ki jo kuhajo, čeprav so osnovne sestavine znane: kos govejega mesa, kakšna kost ter nekaj jušne zelenjave in zelišč. Uspeh se skriva v podrobnostih, zato je tu ščep mojih nasvetov, da bo juha od zdaj še boljša. 

 

Tudi v novem letu bomo pri rekreaciji uporabljali domače in brezplačne športne rekvizite. Tokrat so orehi tisti, s katerimi lahko »stremo« marsikatero oviro v prstih in dlaneh ter tudi možganih. 

Ob umirjanju ritma dihanja po uvodnem sprehodu bi bilo dobro za ogrevanje ponoviti vse vaje iz zadnjih dveh številk, saj predstavljajo podlago za današnjo nadgradnjo.

Prva vaja: Primite trak, šal ali ruto za hrbtom (slika 1). Z zunanjo roko potegnite drugo roko, kolikor zmorete, vstran, da začutite razteg ramenskih mišic roke, ki ste jo potegnili za hrbet (slika 1a). Po potegu obe roki sprostite v začetni položaj. Vajo ponovite vsaj petkrat v vsako stran.

 Negibljivi osebi je postelja prostor za počitek, hranjenje, izločanje, razvedrilo, zato je še toliko pomembnejše, da je urejena. Postiljanje prilagodimo njenemu zdravstvenemu stanju in ohranjenim gibalnim sposobnostim. Pozorni moramo biti tudi na njene bolečine.

Pred začetkom postiljanja si pripravimo prostor in pripomočke. Imeti moramo prost dostop do postelje, zato po potrebi odmaknemo nočno omarico ali drugo pohištvo. Na čisto površino odložimo posteljno perilo (rjuhe, prevleko za vzglavnik in prešito odejo, nepremočljivo podlogo, če je treba) in pripravimo vrečo ali koš za umazano perilo. Posteljo dvignemo in prilagodimo višino tako, da sega negovalcu do bokov.

Drevo rožičevca (Ceratonia siliqua) raste v toplih krajih. Največ rožičev pridelajo v Španiji in velike količine še v Italiji. V Sredozemlju mu pravijo carob, tudi keras, iz hebrejske besede harubh. V nemško govorečih krajih je kar kruh sv. Janeza (Johannisbrotbaum), ime pa izvira iz časov Janeza Krstnika, ko je ta svetnik v puščavi menda živel od rožičev. Sladki rožiči so priljubljena hrana oslov, konj in prašičev, da je res tako, lahko beremo celo v Svetem pismu.

Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.

Zelo verjetno pa je vpliv vitamina D še širši, saj raziskave nakazujejo, da nizka raven vitamina D vpliva na razvoj različnih zdravstvenih, telesnih in duševnih težav še zlasti pri starejših, kot so upad kognitivnih sposobnosti, povečanje kroničnih bolezni, depresija, osteoporoza, srčno-žilne bolezni, težave s krvnim tlakom, diabetes tipa 2 in pojav nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D pospešuje neprijetne spremljevalne pojave staranja. Tega se je še posebno pomembno zavedati, ker se verjetnost pomanjkanja vitamina D poveča, ko se staramo. Na pomanjkanje vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so, da telo z leti sintetizira manj vitamina D iz prehrane, v starejših letih se v povprečju manj gibljemo in preživljamo več časa v zaprtih prostorih.

Občutek, da nas zebe v noge, zmanjšuje splošno ugodje pa tudi zaspimo težje, če imamo hladne noge. Proti tej težavi si lahko pomagamo z naravnimi domačimi pripravki.

Normalno je, da imamo mrzle noge, kadar je hladno, pa tudi, da noge in roke postanejo mrzle, kadar smo pod stresom ali imamo velike skrbi. Če pa vas kar naprej zebe v noge, to omenite zdravniku, ker je mogoče, da so vzrok zdravstvene težave, največkrat oslabljen krvni obtok, slabokrvnost ali sladkorna bolezen.

Nožna kopel z grenko soljo
Namakanje nog v slani mlačni vodi ogreje noge, sprosti napetosti v telesu, učinkuje proti krčem in rahlo uspava. Grenka sol (imenuje se tudi magnezijev sulfat, epsomova sol in ledena sol) je na prodaj v lekarnah in drogerijah. Po okusu je slano-grenka, po videzu igličasta. Za nožno kopel dodamo v posodo za umivanje nog eno kavno skodelico soli. Noge namakamo 20 minut, najbolje pred spanjem. Nožna kopel naj na začetku ne bo prevroča. Toplo vodo raje dolivamo postopoma, vendar nikoli tako, da imamo med nalivanjem noge v vodi, da se ne bi opekli. Če nimamo grenke soli, uporabimo morsko sol. V kopel lahko dodamo tudi nekaj kapljic evkaliptovega ali sivkinega eteričnega olja. 

Rangusov mlin ob potoku Kobila v vasi Dolenje Vrhpolje je pred več kot sto leti kupil ded Antona Rangusa, sedanjega gospodarja in enega najbolj inovativnih mlinarjev pri nas. Ob obnovljenem starem mlinu stoji tudi sodobni električni mlin, ki melje same dobrote, tudi kamut – dragoceno in redko žito, ki izhaja iz starega Egipta.

Najbolj pa je ta mlin znan po ajdi, ki ima številne odlične hranilne in za zdravje varovalne lastnosti. Če je pri presnovi žit biološka vrednost beljakovin približno 50-odstotna, pri ajdi presega 90 odstotkov. Ajda uravnava tudi pretok krvi in preprečuje zastoje v kapilarah, spodbuja delovanje jeter, telo pa obogati tudi z železom, cinkom, magnezijem, fosforjem. Dragocena je tudi za sladkorne bolnike. Ajda, ki jo uvrščajo med žita, botanično pa je trava, ne vsebuje glutena, seveda če je tehnologija mletja tako dodelana, da v ajdovo moko ali kašo ne zaidejo sledi glutena, kar v sodobnem mlinu Rangusovi v celoti zagotavljajo. Tako je ajda dragocena hrana tudi za vse, ki trpijo zaradi preobčutljivosti za gluten ali celo za celiakijo.

V dosedanjih predstavitvah vaj ste spoznali različne domače rekvizite kot učinkovite vadbene pripomočke. Leto zaključujemo s tankim in mehkim elastičnim šalom, otroško žogico in nagajivo igrico za ravnotežje in koordinacijo v paru.      

Zaradi nadgradnje prve vaje (nadgrajevali smo jo v treh zadnjih številkah) je priporočljivo, da za ogrevanje vse vaje ponovite. Pri tem bodite pozorni na enakomerno povezano dihanje skozi nos ter lahkotnost izvedbe. Upoštevajte še letni čas in krajše dneve, ki s svojimi nižjimi temperaturami vplivajo na delovanje organizma. Konkretno to pomeni, da je treba ogrevanju posvetiti nekaj več pozornosti. Če vaje delate zunaj, bodite odgovorni do sebe, svojega zdravja in drugih (ki bi lahko imeli težave z vami) ter se dovolj toplo oblecite. Naj vas spomnim, da je samo trenutek hladu, ki strese ogreto in premalo oblečeno telo, dovolj, da lahko nastopijo težave. Ene najpogostejših so različna vnetja tkiv in živcev.   

Imunski sistem je potreben za obrambo telesa proti škodljivim mikrobom in rakavim celicam. Zato oseba z okvarjenim imunskim sistemom ni odporna proti nalezljivim boleznim.  

Najpogosteje je slabše delovanje imunskega sistema povezano s slabšim delovanjem celotnega telesa – del tega pa je seveda tudi imunski sistem. Imunski sistem podobno kot nekatere druge organe in organske sisteme natančno uravnavajo hormonske žleze ter vegetativno živčevje. Kadar hormonski in vegetativni živčni mehanizmi izgubijo sposobnost za občutljivo in ustrezno uravnavanje notranjih organov in organskih sistemov, se pojavijo motnje, navadno ne samo v delovanju enega samega organa, ampak tudi številnih telesnih funkcijah. Nespečnost, razbijanje srca, povišan krvni tlak, motnje v prehranjevanju, motnje pri odvajanju blata, pomanjkanje energije, utrujenost, bolečine v hrbtu, glavoboli ipd. lahko spremljajo motnje v delovanju imunskega sistema. Te nastanejo zaradi neurejene in slabe prehrane, stresa, uživanja alkohola, kajenja, pomanjkanja počitka in avtoimunih bolezni.