S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost lahko odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

Tako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu. Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.

S primerno komunikacijo ustvarjamo in ohranjamo pristne medosebne odnose tudi v starost,  s tem izražamo spoštovanje do starostnika, ohranjamo njegovo dostojanstvo in avtonomijo. 

Na sporazumevanje v starosti vplivajo pešanje sluha, vida, čustva, motnje spomina, motnje zavesti in obolenja, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti (na primer demenca, možganska kap). Sporazumevanje  ovirajo hrup, strah in pomanjkanje pozornosti sogovornika.

Dobra komunikacija vpliva na zadovoljstvo, zaupanje ter starostniku omogoča možnost izbire in odločanja o stvareh, ki so zanj pomembne. Starostnik je pozoren na besede, višino, ton, jakost glasu, mimiko obraza in govorico telesa, zato naj bosta besedna in nebesedna komunikacija usklajeni.

Pustna gastronomska zapoved: nekaj mastnega mesnega, vsekakor vsaj malo kislega zelja ali repe, nato pa sladke ocvrte dobrote raznih sort in oblik. In prav z njimi imamo vsako leto veliko opraviti. Klasične krofe je preveč zapleteno pripraviti, sledijo jim krhki flancati, ki zahtevajo spretne roke in vsekakor izkušnje pri cvrtju, potem so tu še nekoliko nagajive miške ter rahlo dolgočasni in preveliki kvašeni flancati.

Pravzaprav lahko ocvremo marsikaj, Američani so pravi specialisti za kaj takega. Posebej so navdušeni nad gostim testom za palačinke, v katerega potopijo tako jagode, oblite s čokolado, kot tudi kepico sladoleda. Vse skupaj radi povaljajo v zdrobljenih sladkih cimetovih kosmičih za zajtrk (ali pa ne) in ponudijo s sladko karamelno omako, še raje pa s čokoladnim ganašem. Italijani se jim v brk smejijo s canoli – ocvrtimi tulci, ki jih nadevajo s sladko mlečno kremo in okrasijo z mletimi oreščki. Morda za odtenek preveč sladko in razkošno, vsekakor z mnogo preveč sukanja po kuhinji, se vam ne zdi?

V starosti je inkontinenca sindrom, skupna točka bolezni ali stanj, značilnih za starost: sladkorne bolezni, uroloških in ginekoloških bolezni ali stanj, duševnega popuščanja, depresije, omejene gibljivosti, starostne krhkosti, debelosti in padcev, pa še nismo vsega našteli. Za pomoč pri vsakem od teh stanj so potrebne preventivne in kurativne aktivnosti. Namesto da inkontinenco posebej obravnavamo kot samostojno motnjo, naj bi jo kot spremljajočo težavo vključili v vse podporne aktivnosti, ki so povezane s starostnimi težavami. Tako bi bila njena stigma bistveno manjša, težave pa sprejemljivejše.

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 60 odstotkov demenc. Pojavi se lahko že pred 65. letom starosti (zgodnja oblika) ali po 65. letu (pozna oblika). Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Tvegam trditev: večina nas je zrasla z zeljem, predvsem kislim. Smo generacija, ki ji je pokojni pesnik Janez Menart postavil spomenik, ko je zapisal: »Gospod se v ličnem fičku pelje, a trebuh melje kislo zelje.« In bili smo zdravi.

Ali ste vedeli, da je glavnato zelje (lat. Brassica oleracea L. convar. capitata) ena redkih rastlin z večtisočletno zgodovino, ki je avtohtono evropska? Nastalo je z načrtno človekovo selekcijo iz divje rastline, ki še uspeva na skalnih pobočjih sredozemskih obal. Že v prazgodovini so ga uživali tedanji naseljenci in postalo je lahko dostopna hrana najširšemu krogu ljudi.

… je prijetna popestritev vadbe, primerno je za ogrevanje kot tudi za razvijanje spretnosti in moči. Prednosti mehke palice, narejene doma, je več: narejena je iz popolnoma naravnih reciklažnih materialov, je higienska, saj jo lahko operete, poleg tega pa je še mehka in prijetna pri uporabi.  

Oglejmo si izdelavo tega prijetnega vadbenega rekvizita, ki ga lahko naredimo kar doma. Papir za peko ovijete okoli kartonastega zvitka, ki je ravno prav dolg in trden, da ga lahko uporabite za palico. Lahko uporabite tudi ustrezno dolgo in ravno leseno palico iz ne preveč težkega lesa. Palico nato ovijete s staro brisačo ter utrdite z bombažnim elastičnim povojem (slike 1a, 1b in 1c). Priporočam, da za utrjevanje povoja ne uporabljate sponk, saj se ob prijemanju rade snamejo. Raje zataknite konec povoja in ga utrdite z nekaj enostavnimi šivi, ki jih pred pranjem brisače in povoja enostavno razparate in ob ponovni izdelavi spet zašijete. Šivanje vam bo vzelo bori dve minuti.