Stres, kuga sodobnega časa je knjiga novinarke Maje Megla. Med ljudmi je od začetka poletja. V štirih mesecih je na poti med bralce že drugi ponatis, kar pomeni, da se bliža številki tisoč prodanih izvodov na mesec. Vsekakor uspešnica. Morda bralci segajo po njej, ker govori o nečem, kar vsi poznamo, a v resnici ne vemo, kaj to je, morda zato, ker v njej ni slepomišenja. Nič ni izmišljenega, knjiga je prvovrstna kompilacija najsodobnejših ugotovitev raziskovalcev, zdravstvenih delavcev vseh vrst. Veseli so je navadni bralci, naša uradna medicina pa do zdaj ni zanikala povzetkov in ugotovitev iz velikih medicinskih centrov.

Z redno telesno vadbo pridobivamo moč rok in nog in zvišujejo se naše aerobne sposobnosti. Vse to je ključno za ohranjanje gibljivosti in samostojnosti tudi v pozni starosti. Kakovost življenja je namreč odvisna tudi od tega, koliko si prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje telesnih zmožnosti.

V poplavi ponudb najrazličnejših vadb se verjetno vsak vpraša, katera je tista, ki bo prava zanj. Dejstvo je, da nekdo pri petdesetih letih ne more vaditi enako, kakor je pri svojih dvajsetih. In pri sedemdesetih, osemdesetih letih so cilji vadbe drugačni kot pri petdesetih. Različna zdravstvena stanja prav tako zahtevajo različno vadbo.

Navadili smo se, da vsako boljšo omako k pečenki okrepimo z brizgom vina. Tudi v italijansko rižoto damo na začetku praženja riža vsaj malo vina. Da ne bo dvomov: vse toplotno obdelane jedi z vinom so primerne tudi za otroške želodčke. Vino v jedi dodajamo predvsem zaradi arome, zato ga dajemo malo. Ko voda in alkohol med kuhanjem izhlapita, ostane od vina le še zgledna kopica aromatičnih nehlapnih spojin. Te prispevajo k slastnemu okusu jedi. Je tako, kot da bi za zelenjavno juho uporabili mesno jušno osnovo namesto vode. 

Fitomedicina je široka veja znanosti, ki zajema zdravilno delovanje zelišč, gob, dreves ... Je preplet ljudskega zdravilstva in sodobne znanosti, ki te fenomene raziskuje in »sodelovanje z naravo« postavlja na nove temelje. »Zato doživljamo renesanso starih znanj,« pove Maria Ana Kolman, ki proučuje zdravilno moč narave in pravi, da se od nje vsak dan znova kaj nauči. Z njo smo se pogovarjali predvsem o zdravilni moči dreves – dendroterapiji. Poudarja dognanja japonskega znanstvenika Qing Lija, ki dokazujejo, da »gozdna kopel« že po dveh urah okrepi imunski sistem za 50 odstotkov.

Današnje vaje so namenjene predvsem zahtevnejšim rekreativcem vseh starosti, saj pomagajo krepiti spretnost, moč in ravnotežje. Seveda so primerne tudi za popolne začetnike, ki pa naj bodo še posebej pozorni na natančnost pravilnega koraka in oprijema ter dviga na roke, ne prehitre hoje in spuščanja nazaj na noge.   

Za ogrevanje si po stopnjevani hoji (od počasne do vedno hitrejše) privoščite nekaj globokih vdihov in izdihov z visokimi vzročenji (dvigi rok visoko nad glavo) in hitrejšimi sproščenimi spusti, med katerimi močno stresate dlani in zapestja. Šele po umiritvi dihanja in bitja srca začnite krožiti z boki, rameni, zapestji, kolki in gležnji, potem sledi vadba na brveh. Če nameravate narediti svoje improvizirane brvi in lestve (lahko jih položite tudi na tla – primerno tako za začetnike kot za profesionalne športnike), sledite načelu varnosti in poskrbite za varno oporo za roke. Zelo je dobrodošla pomoč druge osebe pri varovanju ob hoji in še posebej pri sestopanju. Zadnje naj upoštevajo tisti z bolečimi nogami in vsi utrujeni zaradi fizičnega dela ali predhodnega treninga.

Tromboza je smrtno nevarna bolezen in spada med vodilne vzroke za prezgodnjo smrt. Kar vsako četrto smrt namreč lahko pripišemo boleznim, ki so posledica tromboze. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki ju javnost dokaj dobro prepozna, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pa je ob letošnjem svetovnem dnevu tromboze več pozornosti posvetilo venski trombozi ter z njo povezano pljučno embolijo, ki sta javnosti bistveno manj znani, a nič manj nevarni. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah okončin; če se strdek odtrga in odpotuje v pljučne vene, to imenujemo pljučna embolija. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. Po ocenah zdravnikov to bolezen v Sloveniji utrpi vsako leto okrog tri tisoč ljudi, pogosteje pa nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem.