POLETNI FESTIVALI

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek napoveduje odprtje Festivala Ljubljana 2. julija na Kongresnem trgu z Beethovnovo 9. simfonijo, zaključek pa konec avgusta z orkestrom milanske Scale. Zaradi prepovedi potovanj je prišlo do nekaterih sprememb programa. Ne bo gostovanja Bolšoj teatra, orkestra iz Južne Koreje, moskovskih solistov, koncertne izvedbe opere Fidelio. Avgustovske manjše komorne koncerte bodo izvedli v preddverju Križank in Peklenskem dvorišču ter v nekaterih cerkvah. Poskrbeli bodo za ustrezno razdaljo med sedeži nastopajočih in obiskovalcev.

Če ste v času epidemije le sedeli doma, potem danes niste v veliko boljši formi, kot ste bili v začetku marca. Da naslednji krog (ki nam ga obetajo) dočakamo čim bolj pripravljeni, je dobro izkoristiti darove poletja in si okrepiti zdravje. Dobra priložnost se nam odpira pred očmi – vrtnice začenjajo cveteti.

Vrtnica je nedvomno kraljica med rastlinami, saj je v njenem eteričnem olju čez 300 komponent, vsebuje pa tudi zelo dragocene antioksidante, protivnetne in protimikrobne snovi.

Da, prav ste prebrali – vrtnice imajo velike moči in lahko z njimi krepimo zdravje, zaviramo vnetja, zdravimo dušo, obvladujemo sladkor in celo preprečujemo pešanje možganov. Seveda vsaka težava zahteva svojo obliko pripravka, zato je dobro, da se z njihovimi močmi seznanite čim prej. Čeprav ne veste prav vsega o njihovem načinu delovanja, so vrtnice tako varne rastline, da si jih že ta trenutek lahko naberete in zaužijete.

Čebele so za naše preživetje izredno pomembne, saj zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k ohranjanju okolja.

Ker so čebele in drugi opraševalci zaradi bolezni, podnebnih sprememb in nepremišljenih človekovih posegov v okolje zelo ogroženi, čebelarji in okoljevarstveniki svetujejo, kako lahko vsak posameznik z majhnimi dejanji prispeva k njihovemu ohranjanju.

Možnosti je več. Prav vsak lahko na svojem oknu, balkonu ali vrtu posadi ali poseje medovite rastline. Sezname rastlin najdemo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si ali www.urbanicebelar.si) ali povprašamo v semenarnah in vrtnarijah. Če imamo prostora nekoliko več, postavimo še gnezdilnico za čebele (t. i. hotel za čebele). Na sprehodih v naravi ne trgamo travniških cvetic, raje jih prepustimo čebelji paši.  

V vrtnarstvu so polži nikoli izpeta tema. Večkrat smo že pisali o tem, vendar mislim, da tega ponavljanja ni nikoli dovolj. Spomnimo se, kako smo jih obvladovali pretekla leta ali pa se na novo seznanimo s sredstvi za zatiranje, saj je vedno na voljo kaj novega.

Najprej si osvežimo vedenje o polžih. Polži jeseni izležejo jajčeca, ki v toplem zavetju v zemlji prezimijo. Spomladi pa se izležejo mladi polži, ki prilezejo na plan v dovolj toplem okolju. Ko spolno odrastejo, začnejo takoj odlagati jajčeca in nova populacija je spet tu. Če ne posežemo v njihov razvojni cikel, imamo na vrtu ali njivi kmalu neobvladljivo populacijo. Okolje, v katerem se razmnožujejo, mora biti vlažno, toplo in bogato z organskimi snovmi, kot so listje, trava, vejice ipd. V hladnem vremenu polžev ni, šele topli sončni žarki jih spet privabijo. Pogoj pa je še vlaga, ki je njihovo pravo bivalno in udobno okolje. Seveda je potrebna še hrana, to pa predstavljajo solatni listi in druga zelenjava, planejo tudi po pravkar posajenih sadikah in jih hitro uničijo. Teknejo pa jim tudi mladi brsti sadik drevja, ki so prava poslastica.

»Tam, kjer ni čustev, ni pesmi. Pesem je nastajala zaradi povezanosti ljudi, obujanja spominov, dogodkov. Občudujem pevce, ki ljudsko pesem 'oblečejo' v sodoben način in jo izvajajo. V takšni obliki jo mladi sprejemajo, saj ima drugačen, moderen značaj. Prepričan sem, da se s takšnim 'prebujanjem' slovenska ljudska pesem ne bo pozabila.«

Tako razmišlja Sašo Oberski s Kristan Vrha, preprosta, umetniška, občutljiva duša. Večkrat z nostalgijo v srcu, a z eno nogo trdno naprej v prihodnosti. Čeprav spada v mlajšo generacijo, ga ni posrkal sodobni čas. Rad se vrača v preteklost, najpogosteje s pesmijo in starimi običaji.

Zdravilna moč čilija je veliko večja kot pri papriki, zato posadimo nekaj sadik in uživajmo v svetu čilija. Domače sadike lahko sadimo na balkonu in vrtu. Priporočljivo je, da ga sadimo v kombinaciji z dobrimi sosedi. Če bomo čili sadili pravočasno in izbrali primerno pikantno sorto, bo veselje ob pobiranju pridelka zagotovljeno.

Čili vsebuje alkaloid kapsicin, ki pripomore k stopnji pikantnosti čilija. Kapsicin ima številne blagodejne učinke na zdravje. Uživanje čilija zmanjša širjenje vnetij v telesu. Deluje tudi protibakterijsko, ščiti srce in ožilje, pomaga zmanjševati holesterol v krvi. Pospešuje tudi hujšanje in zdravi črevesna vnetja. Moške uživanje čilija največkrat tudi osrečuje. Na sam vrh Scovillove lestvice, ki ima 10 stopenj, uvrščamo čili trinidad scorpion, ki ima neverjetnih 2 milijona skovilov in je priljubljen predvsem pri oboževalcih čilijev.

Naslov za ljubitelje rastlinskega sveta ni uganka, za druge pa naj velja takojšnje pojasnilo. Vse nadaljnje besedovanje je namenjeno v Sloveniji zavarovani gizdavi logarici ter njeni sorodnici, znani kot cesarski tulipan – v resnici pa ni tulipanu niti podoben in še manj soroden. Iz prakse in lastnih izkušenj bo tu za mnoge najbrž tudi uporaben nasvet.

Gizdava ali močvirska logarica je najpogostejše ime pri nas redke in ogrožene čebulnice s strokovnim imenom Fritillaria meleagris. Pri nas raste na Barju, in lepo prosim, pustite jo, da tam v miru raste! Trgovine jeseni za vrtno rabo ponujajo njene čebulice iz gojenih sestojev, ki ne posegajo v naravne rastlinske združbe. Pravijo ji tudi močvirski tulipan, logarica, lugovski cvet, kockarica, pirhki in podobno. Med Nemci je znana kot Kiebitzei (tako marogasta naj bi bila jajca pribe, ptiča močvirskega okolja) ali kot Schachbrettblume po kvadratkastem vzorcu šahovnice. Na Hrvaškem je močvirski tulipan znan pod imenom kockavica, cvetni vzorec pa povezujejo z njihovim nacionalnim simbolom – rdeče-belo šahovnico.

Zdi se, da so netopirji v zadnjem času, odkar je ves svet v boju s pandemijo, človekovi sovražniki številka ena. Mnogo ljudi se teh čudnih bitij s krili in strašnimi vampirskimi zobmi vse bolj boji. Srečamo jih na zadnjem večernem sprehodu, ko letijo v somraku, in vidimo jih viseti v kleti, ko mirno čakajo na temo noči. Ne v prvem ne v drugem primeru občutki niso prijetni.

Zdaj se je zaradi teh malih pošasti, s katerih naj bi koronavirus »preskočil« na človeka, ustavil prav ves svet in pri ljudeh, ki jih le bežno poznajo kot tisto žival, ki »ni ne ptič ne miš«, je sovraštvo do njih le še večje. Ne dolgo nazaj mi je na uho prišlo razmišljanje starejše gospe, ki je svojega moža prepričevala, da naj vendarle pobije vso to letečo golazen. Ker če bolezen ne bo prišla k hiši na dveh nogah, jo bodo pa ti vražji netopirji prinesli … No, lahko bi rekli, da nevednost ni lepa čednost, in prav zato vam želim odgrniti tančico skrivnostnosti in temačnosti, ki visi nad netopirji.