Otroci pogosto zbolijo. Ko so najbolj bolni, z njimi doma ostane eden od staršev. Nato pa pridejo na vrsto stari starši, saj so zaposleni starši pogosto pod pritiskom, naj se čim prej vrnejo v službo. Na kaj naj bomo pozorni pri varovanju vnuka, ko okreva, a še ni zdrav?

Pogoste bolezni so pri otrocih normalne, saj njihov imunski sistem še ni tako dozorel kot pri odraslih. Poleg tega se v vrtcih in šolah gibljejo v tesno povezani skupnosti z velikim številom otrok, s katerimi si okužbe izmenjujejo. Kljub temu pa storimo vse, da bo otrok čim prej spet zdrav, da ga varujemo pred dodatnimi zapleti, ki lahko sledijo že običajnemu prehladu. Po bolezni je tudi manj odporen. Če bi šel prekmalu nazaj, bi zelo verjetno kmalu znova zbolel. Otroku zelo koristi, če ga med okrevanjem še kakšen dan doma varujejo stari starši.

Če želimo posnemati naravo, na vrtu sadimo v mešanih posevkih. Najlažji način do načrta ekološkega vrta je kombiniranje vrtnin na podlagi botaničnih družin. Upoštevati pa je treba tudi kolobar med letom in primerne razdalje sajenja. 

Vrtnine, ki jih sadimo drugo ob drugi, naj bodo iz različnih botaničnih družin. Tako boste na preprost način prišli do načrta zdravega domačega vrta. Solata je priljubljena vrtnina na domačih vrtovih. Uvrščamo jo v družino košaric, kamor uvrščamo tudi endivijo in radič, zato teh vrtnin ne kombiniramo med sabo. Pazimo, da si na isti gredici ne sledijo tudi v prihodnjih dveh do treh letih. Med metuljnice uvrščamo grah, bob, lečo, čičeriko, fižol in sojo. V družino razhudnikovk uvrščamo paradižnik in krompir, zato teh dveh vrtnin ne sadimo skupaj. Zelo hitro se lahko zgodi, da plesen s krompirja preide na paradižnik in v juliju, avgustu uniči nasad paradižnika. V to družino uvrščamo tudi papriko in jajčevec, te vrtnine si tudi v naslednjem letu ne smejo slediti na gredicah. V maju jih lahko kombiniramo med sabo, ker se dokaj dobro prenašajo. Pazimo predvsem, da paprike ne sadimo v senco paradižnika.

Kopalnice so pomemben prostor v domu, ki veliko pove o njegovih stanovalcih. Ob obiskih je to drugi najbolj pogosto obiskan prostor. Zelenje ob kopalniški keramiki, ogledalu in lučeh doda prostoru poseben okrasni element, ki pusti obiskovalcu prijeten vtis. Opažam pa, da se le malo ljudi odloča za ozelenitev kopalnice s sobnimi rastlinami.

Res je, da kopalnice z malimi okni ali celo brez njih ne dajejo upanja, da bi tam lahko uspevale. Vendar ne zanemarimo dejstva, da prižgane luči oddajajo svetlobo, ki jo rastline lahko sprejmejo. Obstaja tudi možnost vgradnje posebnih luči (za gojenje rastlin pod umetno svetlobo), ki nadomestijo manjkajočo svetlobo. Za uspešno rast ne smemo zanemariti pravilnega izbora rastline. Bolje bodo uspevale tiste, ki že v naravi ne potrebujejo veliko svetlobe. Mednje spadajo praproti, bršljani, nekatere dracene in novejše zamije.

Pravijo, da je med vsem pohištvom najtežje narediti trden, a hkrati udoben stol. Najbrž je to kar razumljivo, saj je za udobno sedenje pomembnih več različnih dejavnikov. Pri slabo zasnovanem stolu pa takoj občutimo, da nam ni udobno. V prvem hipu najbrž že vemo, kaj želimo: lahek, trden in udoben stol. Pa stol, ki je trajen in ga lahko očistimo, obenem pa nam je všeč.

Najbolj občutimo, da s stolom nekaj ni prav, če se nikakor ne moremo udobno namestiti, ko sedemo nanj, ali pa nas čez nekaj časa bolijo hrbet, križ, vrat ali noge. Kadar nas tišči pod koleni, ima stol previsok sedež, torej je previsoko nad tlemi. Če se moramo na sedežu pomakniti naprej, da bi dosegli tla, je stol previsok. Stopala morajo biti namreč plosko na tleh. Kadar stegna ob sedenju niso vodoravno in so kolena višje od bokov, pa sedimo prenizko. Če tako sedimo ob mizi, je slabo, kadar pa na stolu počivamo, je to lahko primerno, če imamo trdno oporo za roke, da sedamo in vstajamo.

Dobre stare viže

Svojo glasbeno pot je začel pri ansamblu Gorenjci, ki je nastal leta 1964, začeli pa so povsem ljubiteljsko. »Šlo je bolj počasi, ni bilo tako hitro, kot je to z glasbo danes,« se spominja Marjan Legat. Leto kasneje so posneli prvi dve skladbi Proti Kropi in Pri Gorjaku, ki sta bili predvajani v priljubljeni radijski oddaji Za našo vas, in tedaj se jim je za nastope odprla vsa Slovenija. Udeležili so se prvega ptujskega festivala domače glasbe in tudi celo prvi nastopili. 

Zadnjo januarsko soboto se bodo pohodniki na Dolenjskem podali na tradicionalni pohod, ki so ga organizatorji poimenovali S cvičkom med vinogradi. Potekal bo od Otočca do Trške gore in nazaj na Otočec.

Tovrstni dogodki so praviloma jeseni, ko grozdje zori in se v sodih že spreminja v vino. A tudi zimski pohodi med vinogradi niso več neobičajni, narava tedaj miruje, zemlja počiva, ni še napočil čas za prva vinogradniška dela, zagotovo pa za pokušino tega, kar je nastalo v sodih. Pa tudi vinogradniki imajo več časa, da se posvetijo obiskovalcem. In ker bomo na Dolenjskem, bo pohod posvečen cvičku.

Pridi na čaj ...

 ... ali na kavo! V veseli družbi pisanih skodelic, čajnikov in sladkornic nam bosta topla napitka še bolj prijala.

S skodelicami, čajniki in sladkornicami poljubno okrasimo prtičke, kuhinjske brisače, predpasnike ipd.

Vse motive vezemo s križnim vbodom na blago, na katerem lahko štejemo nitke. Vezemo s tremi nitkami deljive prejice v označenih barvah čez 2 x 2 niti na blagu.

 Preden začnemo vesti, preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik je motiv in kam ga lahko namestimo. Motiv izvezemo najprej z eno barvno nitjo, nato z naslednjim barvnim tonom. Pri tem pazimo, da vsi vbodi na vezenini potekajo v isto smer.

 Zima je lahko včasih zelo naporna in v nas pogosto budi željo po toplejšem letnem času, v katerem se v naravi spet prebuja novo življenje. Si tudi vi že želite, da se v deželo vrne pomlad, čeprav je šele januar? Morda pa si lahko vsaj delček pomladi ali pomladnega vzdušja s pomočjo tega članka pričarate kar sami – ustvarite si pomladni venček, kot je tale ... Poimenovala sem ga ČAR POMLADI.

 Za venček potrebujemo le žično pletivo (mrežo), skledo čebulic (na primer narcis), mah, poganjke borovnic, okrasno predivo, orodje za rezanje žice in precejšnjo mero spretnosti ter želje po ustvarjanju. Seveda se lahko odločimo tudi za drugačen izbor vrst čebulic spomladi cvetočih rastlin, kot so grozdaste hrušice (na fotografiji), hijacinte, tulipani ...

To je zgodba o posebnem primeru vzajemnosti. O spletu vzajemnosti med generacijami umetnikov, med umetnostjo iz različnih krajev in med umetnostjo in razvojem nekega kraja. O spletu, ki je ozadje razstave z naslovom Ljubljana se klanja Sloveniji III: Kočevje, ki jo je mogoče januarja in februarja videti v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.

Zasnove za cikel razstav Ljubljana se klanja Sloveniji se je domislil Jani Pirnat, kustos v Galeriji Vžigalica. Navdih zanjo je bila alegorija Ivane Kobilce s tem naslovom, ki je nastala leta 1903 in je v ljubljanski mestni hiši. Poleg tega se je Pirnat naslonil na izkušnje, ki jih je pridobil med kuriranjem zunaj prestolnice. Ugotovil je, da je med njo in drugimi slovenskimi kraji večja razdalja, kot bi sklepali na prvi pogled. Cikel od leta 2017 naprej raziskuje vzrok tega tako, da zbližuje umetnike, galerije in občinstvo, ki se sicer ne...