-
En grozdek al' pa dva
Grozdje je potrgano in v sodih se mošt že počasi spreminja v vino. Do martinovanja tako ni več daleč in za veselo praznovanje bo tudi miza razpoloženjsko pogrnjena.
Motive z grozdjem izvezemo na prte in prtičke s klasičnimi vezilskimi vbodi ali priljubljenim križnim vbodom.
Na ozkem daljšem prtu ponavljamo vzorec grozdja, ki ga s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 50 odstotkov. Prerišemo ga na svileni papir. Med blago in svileni papir vložimo kopirni papir za blago in z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec. Za vezenje potrebujemo prejice v treh odtenkih rjavkasto zelene in treh odtenkih vijoličasto modre barve. Stebla vezemo s šestimi nitmi deljive prejice z dvojnim stebelnim vbodom (vezemo enako kot stebelni vbod, le da šivanko izvlečemo na lice na sredini prejšnjega vboda), barve prejice pa...
-
Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je bilo julija letos v Sloveniji 12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij, 10.393 ulic in 554.380 hišnih številk.
Največja po površini je občina Kočevje, ki meri 555 kvadratnih kilometrov, najmanjša pa Odranci z le sedmimi kvadratnimi kilometri. Skoraj četrtina vseh prebivalcev prebiva v štirih občinah z najmanj 50.000 prebivalci. To so Ljubljana, Maribor, Kranj in Koper. Dve občini imata manj kot 400 prebivalcev, in sicer Hodoš 367, Osilnica pa 377 prebivalcev.
-
V soboto, 2. decembra 2017
Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, iz Novega mesta 16 evrov, iz Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).
S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri. in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače. Nato se bomo sprehodili po obali Donave, kasneje pa po mestnih ulicah med številnimi stojnicami s spominki, okraski in darili, se ogreli s kuhanim vinom ali punčem, šli na kosilo ali pokusili znamenito linško torto in uživali v predprazničnem vzdušju lepo okrašenega mesta.
Dogovorjeni prevozi nadomeščajo avtostop
Potovanje z dvignjenim palcem je tradicionalna metoda potovanja, ki je najcenejša, vznemirljiva, a tudi utrujajoča. Marsikdo ima tovrstne izkušnje vsaj iz mladosti. A kaže, da se je tudi na tem področju zadnje desetletje marsikaj spremenilo.
Avtostoparjev ob cestah skoraj ni več videti, k čemur je najbolj pripomogla sodobna tehnologija. Pojavili so se brezplačni spletni portali oziroma mobilne aplikacije, namenjene koordiniranju med lastniki vozil in iskalci prevozov, ki so namenjeni v isto smer in so pripravljeni deliti stroške za gorivo. To možnost pogosto izberejo tisti, ki želijo potovati ekonomično in odgovornejše do okolja. Med uporabniki so tako dijaki in študenti kot tudi zaposleni in upokojenci. Deljenje prevoza je hkrati tudi ena izmed potovalnih alternativ, ki jo v mnogih državah spodbujajo, da bi zmanjšali količino vozil na cestah ter razbremenili okolje.
-
Blagoslovljena je z enakomernimi letnimi temperaturami, ki se gibljejo okrog prijetnih 20 stopinj Celzija, bujnim in nadvse raznolikim rastlinstvom, med katerim so nekaj posebnega eksotični cvetovi, ter izjemno razgibanimi 741 kvadratnimi kilometri površine dramatičnih kontrastov in slikovitih podob. Če k naštetemu dodate še turistični potencial, ki prispeva kar 20-odstotni delež bruto družbenega proizvoda regije, ni težko ugotoviti, zakaj se toliko evropskih upokojencev – največ je britanskih, nemških in skandinavskih – v zimskih mesecih »preseli« na Madeiro.
-
Na rodovitni planoti nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke leži nekaj slikovitih vasi, ki so na prvi pogled kar malo pozabljene zaradi bližine veliko bolj znanega Bleda. Med njimi je še posebno zanimiv kraj Ribno, ki se je ugnezdil pod Ribensko goro.
V nekoč izrazito kmečki vasi je le nekaj kmečkih hiš. Živine je samo še za vzorec, vodni mlini ne meljejo več, žage so se ustavile ... V vasi živi okoli 600 prebivalcev. Hitro me podučijo, da so tod doma Ribnani, tudi Ribnjani, nikakor pa ne Ribenčani. Vas je menda dobila ime po ribah, ki jih je bilo v tolmunih bližnje reke od nekdaj obilo. Tlačani so nekoč z njimi oskrbovali blejsko gospostvo na gradu, nad ribami pa se še vedno navdušujejo ribiči od blizu in daleč.
-
Grobove še vedno največkrat krasijo krizanteme, čeprav se v ospredje že prebijajo tudi druge kombinacije cvetočih in strukturnih rastlin. Med zasaditvami pa s prvega mesta še nobena rastlina ni izpodrinila mačehe.
A možnosti je veliko več. Pri ureditvah grobov v zadnjih letih opažamo, da je razvoj napredoval s kulturo urejanja vrtov. K temu so zagotovo pripomogli cvetličarji in vrtnarji, ki s svojimi nasveti in vsakoletnim izobraževanjem širijo nove trende in rešitve. Pri ureditvi groba ne pozabite na lastno kreativnost in kakšno zamisel poiščite že prej. V septembru obiščite cvetličarno ali vrtni center, kjer že zelo zgodaj predstavijo različne idejne rešitve. Ne pozabite tudi na sprehod po pokopališču, kjer zagotovo zasledite ureditev, ki vam bo všeč. Ob urejanju domačega groba se spomnite na to idejno zasnovo in jo preoblikujte po lastni želji.
-
Kolumbova hči Alma M. Karlin
Cankarjev dom in Pokrajinski muzej Celje sta pripravila zanimivo razstavo o Almi M. Karlin, popotnici in avtorici številnih knjig. Spoznali boste njeno življenje, dela in videli številne predmete iz njene bogate zbirke, med drugim tudi skrivnosten kipec, ki ga je znamenita Celjanka prejela spomladi 1920 v Peruju, kjer je začela osemletno potovanje okoli sveta. Pripisovala mu je posebne moči ter velik pomen, ga poimenovala Skrivnostni, kasneje pa je postal osrednji junak njenega romana Malik. Razstavo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja. Ogledate si jo lahko v galeriji Cankarjevega doma do 14. januarja, ob njej bo več predavanj, kjer bomo spoznavali Almo kot teozofinjo in pisateljico.
-
V zadnjem času se v javnosti znova veliko govori o težavah domov za ostarele. Številni so bojda tik pred finančnim zlomom, še bolj skrb vzbujajoče pa je, da si čedalje več uporabnikov sploh ne more privoščiti plačevanja domske oskrbe. Marsikaj naj bi uredil zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega pa letijo številne kritike, saj naj bi bil preveč neživljenjski, predvsem zaradi neupoštevanja možnosti financiranja številnih rešitev, ki jih ponuja.
A poglejmo si raje sedanjost. Trenutno je neizpodbitno dejstvo, da si številni uporabniki enostavno ne morejo privoščiti plačevanja domske oskrbe. Cene domov so glede na višino razpoložljivega dohodka povprečnega uporabnika enostavno previsoke.
-
S slikovito lego med morjem in Alpami je italijansko jezero Maggiore že od nekdaj privlačilo najbogatejše. Starodavna letovišča skušajo ohraniti nekdanji blišč z nekaj zgodovinskimi hoteli. Jezero je iz osrednje Slovenije oddaljeno dobrih petsto kilometrov, kar je predaleč za enodnevni izlet, pa čeprav je avtocestna povezava dobra. Zato je vredno razmisliti vsaj o eni prenočitvi.
Najbolj znan hotel ob jezeru je razkošni Grand Hotel Des Iles Borromees v mestecu Stresa. A za mnogo dostopnejšo ceno najdete zasebna prenočišča. Hotel pa lahko spoznavate vsaj v njegovi restavraciji ali baru. Njegovi začetki segajo v leto 1861, ko je arhitekt Antonio Polli s prestižno zgradbo ustvaril temelje razvoja Strese kot mondenega letoviškega kraja. Hotel je postal znan med aristokrati in bogataši vse Evrope. Tudi zaradi idilične lokacije ob jezeru in prelaza Simplon, čez katerega je bilo mogoče priti v Švico in mimo Ženeve vse do Pariza.