Nekateri idrijski rudniški zdravniki so zlasti v 18. stoletju, ko je botanika slovela kot vrhunska naravoslovna veda, v okolici slovečega rudnika vneto raziskovali rastlinski svet. Njihova odkritja so dobila pomembno in še danes cenjeno mesto v evropski znanosti. Vabimo vas torej na pot ob Rakah, umetni, a slikoviti strugi, po kateri so idrijski tehnični geniji že v 16. stoletju napeljali vodo iz Belce in Divjega jezera, da bi gnala velike rudniške naprave.

Pot ob Rakah je edina v Idriji, ki se ponuja za lagoden sprehod, kajti to staro mesto se sicer ob vsem svojem obodu pri priči zažene v strmine. Ob tej poti boste aprila že lahko odkrivali številne naravne zaklade, ki so jih tako sijajno odkrivali in opisovali idrijski naravoslovci. Pot ob Rakah se imenuje po njih. Takoj ob njej – samo čez rečico in cesto – leži Divje jezero, največji kraški izvir pri nas. Obhod jezera zahteva nekoliko več previdnosti in primerno obutev, nikakor pa ne veliko napora, saj njegova površina obsega borih 23 arov. Prijetna pot je iz mesta dolga pol ure hoda. Če pa se pripeljete iz ljubljanske smeri, zavijete levo dva kilometra pred Idrijo na odcepu proti Idrijski Beli, ki po 400 metrih pripelje do jezera.

Svilna cesta, starodavna karavanska pot, je po kopnem in morju povezovala Kitajsko z Malo Azijo in Sredozemljem. S svojimi legendami o skrivoma prenesenih kokonih še danes buri domišljijo in v sebi nosi pridih skrivnostnosti. Trgovanje po njej naj bi se začelo v 1. st. pr. n. št., prva kitajska svila pa naj bi prišla do Rima v času Julija Cezarja in je takoj postala znak prestiža. Z vzhoda na zahod, seveda tudi obratno, so potovale dolge karavane. Najbolj med 2. in 13. stoletjem, potem pa so mongolska osvajanja kot tudi odkritja pomorskih poti v 15. in 16. st. do Indije in Kitajske povzročila njen zaton.

V aprilu največ sadimo s pomočjo sadik. Delo zagotovo poteka lažje, če se ne sklanjamo in sadimo brez bolečin v križu. Za delo brez bolečin v hrbtu bo poskrbel praktičen ročni sadilec, ki omogoča sajenje sadik v stoječem položaju. V nasvetu priporočamo tudi, kako skupaj kombinirati zelje, solato in vrtnine iz družine metuljnic.

Med zgodnje zelje v aprilu največkrat sadimo solato. V začetku aprila lahko ob rob grede sejemo grah ali bob, konec aprila to mesto zasede fižol, v maju čičerika. Pri mešanih gredah je treba nekoliko razširiti priporočene razdalje za setev in sajenje. Če zelje sadimo 60 cm narazen, je vmes dovolj prostora za sadiko solate. Setev graha, boba, fižola, čičerike opravite ob robu grede. Pri tem upoštevajte, da metuljnice sejete približno 40 cm od zelja. Za kolobar na taki gredi upoštevamo vrtnino, ki na gredi ostane dalj časa. V našem primeru je to zgodnje zelje. Zato je treba v poletnem času paziti, da na tako gredo ne sejemo repe, kolerabe ali črne redkve, ki so v sorodu z zeljem.

Tugo Štiglic se je preizkusil na številnih filmskih področjih. Bil je režiser, scenarist, montažer, asistent številnih slovenskih režiserjev. Samostojno je posnel več filmov za Viba film, za slovensko televizijo je pripravljal reportaže, dokumentarne in etnografske filme ter mladinske oddaje. Za svoj bogati filmski opus je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prosili smo ga, da obudi spomine na svoje filme, režiserje in igralce, s katerimi je sodeloval, prigode in nepozabna doživetja.

Niti sam niti gledalci ne bomo nikoli pozabili njegove prve vloge, ko je pri devetih letih igral dečka Marka v kultnem slovenskem filmu Dolina miru, kamor ga je povabil njegov oče, znameniti režiser France Štiglic. »Seveda sem bil premajhen, da bi razumel globino in pomen tega filma. Kar začeli smo snemati. Toda bilo mi je všeč. Še posebej pa sodelovanje z ameriškim igralcem Johnnyjem Kitzmillerjem. Nisem še znal angleško, on je malo znal nemško, kar je bilo dobro za Lotti (zaigrala jo je Evelyne Wohlfeiler), ki je govorila nemško, tako da smo se nekako sporazumeli. Očaral me je, ker je bil izredno prijazen in topel človek. Vsi smo ga imeli radi. In ko so nas pred dvema letoma povabili na canski filmski festival ob 60. obletnici filma in nagrade, ki jo je dobil tam, je bilo prelepo. Hudo mi je bilo, ker ga ni z nami, saj je mlad umrl.«

Noč knjige 2019

Ob svetovnem dnevu knjige (23. april), ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Unesca in povezuje ljubitelje knjige po svetu, bo pri nas že šestič potekala Noč knjige. V 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu se boste lahko srečali s knjigami in avtorji ob glasbi, na razstavah v galerijah in v bogati ponudbi gotovo našli kaj zase. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, tudi tiste v domovih za starejše, ker spodbuja bralno kulturo, vrednost domišljije ter znanja v družbi. Letos bo potekla v duhu francoske revolucije, pojasnjuje organizator Rok Zavrtanik. Ker zaznamujemo 230. obletnico, poziva k svobodi, bratstvu in enakosti. Spomnili se bodo tudi Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Pa še to: Slovenske dneve knjige letos organizatorji prestavljajo v sredino maja.

Krožišče je najvarnejša oblika križanja cest, ker se vozila na poti ne prepletajo. Manjša krožišča umirjajo promet in olajšujejo vstopanje v prometni tok. Ker so pregledna, ne povzročajo zmede. Večja krožišča pa lahko človeka, ki je bil dolga leta navajen drugačnega križanja cest, solidno zmedejo.

Vozniku, ki vozi defenzivno in je strpen ter obziren do soljudi, ni treba posebej razlagati, kako je treba voziti skozi krožišča. On ve, da je treba prilagoditi hitrost in varnostno razdaljo. Ter da se v krožiščih pojavljajo tudi pešci. Tak voznik ne predstavlja pomembne nevarnosti tudi ob morebitni napaki zaradi napačne uporabe voznega pasu.

Bliža se čas, ko bomo ljubitelji cvetja morali razmisliti, v katere barve cvetov bi preoblekli balkone in terase. Dobra priprava je že pol uspeha, zato se sprehodite in preglejte, kje bi želeli prostor popestriti z rastlinami.

Še preden se odpravite v vrtnarije po nakupih, preverite, v kakšnem stanju so cvetlična korita. Ali so poškodovana in ali jih je treba očistiti? Predlagam, da jih izmerite, da boste natančno vedeli, koliko zemlje potrebujete.

Preglejte mesta, kjer bodo cvetlične posode stale. Korita, ki jih boste postavili na prosto, bodo izpostavljena vsem vremenskim nevšečnostim, kot sta dež in močna pripeka. Na senčni severni strani pa je ravno nasprotno: manj sonca in svetlobe. Tudi terasa z lesenim nadstreškom ima posebne pogoje, ki niso primerni za vse rastline. Zato je ključnega pomena, da rastlinam izberemo pravilno lego, kjer bodo imele primerne pogoje za dobro rast. Ali pa izberemo rastline, ki ustrezajo pogojem, ki jih imamo. Najtežje je izbrati rastline za popolno senco ter za žgoče sonce do večernih ur. Pa vendar veliko rastlin uspeva na pripeki, če imajo dovolj zemlje v cvetlični posodi in so redno preskrbljene z vodo.

Na velikonočni ponedeljek, ki bo letos 22. aprila, se bo po vsej Sloveniji zvrstilo kar lepo število pohodov različnih težavnosti, ki bodo po obilju velikonočne hrane za marsikoga dobrodošli. Izbrali smo dva najbolj obiskana.

Za pohod z najdaljšo tradicijo, letos bo že 26. po vrsti, velja velikonočni pohod iz Oplotnice do Črnega jezera na Pohorju in nazaj. Glavni organizator je Planinsko društvo Oplotnica, če je vreme lepo, pa se ga udeleži tudi več kot tisoč pohodnikov, ki zadnja leta prihajajo od vsepovsod. Za pot do Črnega jezera in nazaj v Oplotnico potrebujejo od pet do šest ur zmerne hoje po razgibanem terenu. 

Dobre stare viže

Trobentač Franc Kompare je doma iz Mengša, kjer so leta 1985 postavili temeljni kamen EGS, evropskega glasbenega središča. Do zamisli je prišlo, ker je pred tem mengeška godba praznovala stoletnico obstoja, v kraju pa je bilo vanjo vključenih veliko glasbenikov, tudi tovarna Melodija ter izdelovalci harmonik in kitar.

Prvi ansambel, v katerem je Franc igral, se je imenoval Veseli vandrovčki. Nekaj let po odsluženi vojaščini se je pridružil ansamblu Vita Muženiča, z njim igral tudi po Ameriki in Kanadi in leta 1984 nastopil celo na olimpijskih igrah v Sarajevu. Po desetletju igranja pa je zbral svoj ansambel Marela, ki je bil tesno povezan tudi z delom profesorja Franca Lipičnika, ki je takrat vodil Mengeško godbo.