Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Dva zaliva, dva obraza slovenske obale

    Prosti časmarec '19

    Ne bi ponavljal, kako dolgo morsko obalo imamo (46,6 km, ampak od mene niste slišali tega podatka). Na delu istrske obale se prerivajo plaže, soline, lagune, izlivi rek, cestišča, industrija, pristanišča in marine, turistična infrastruktura, sprehajališča in mesta … Vmes pa najdemo celo krajinski in arheološki park, prvega pri Strunjanu, drugega pri Izoli, se pravi nedotaknjeno območje narave in zavarovano zgodovinsko območje.

    V prvi pomladi na morje? Zakaj pa ne? Pogledati, kako se z zahoda začne nad Slovenijo jasniti – ali obratno: oblačiti? Vdihati mehek zrak, dišeč po soli? Poiščite jih torej, najprej te strunjanske klife, strme, ponekod navpične stene strunjanskega polotoka, ki padajo naravnost v morje; male, skrite zalivčke, v katerih ste se poleti morda kdaj samotno kopali. Pod klife pridete desno od strunjanskega kopališča, takoj nad vilo Tartini.

  • Kultura kratke

    Prosti časmarec '19

    Razstava /120. obletnica rojstva Božidarja Jakca

    Imenitni slikar Božidar Jakac je prepotoval skoraj ves svet (Evropo, Ameriko in severno Afriko), neprestano risal, fotografiral in posnel tudi več kratkih filmov. Novomeščanom je podaril 828 del, večinoma krajin v tehniki pastela, ki bi jim lahko rekli kar portret pokrajine, saj je v njih iskal in slikal duhovni portret le-te, ne le njene vizualne podobe. Prav krajina v pastelu je Jakca približala najširšemu občinstvu, zato so v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja pripravili razstavo njegovih del z naslovom Podoba in moč krajine. Jakčeva iskrena in globoka navezanost na domačo pokrajino ter rojstni kraj se kaže v številnih motivih, zato bo posebno mesto na razstavi predstavljala ravno podoba Dolenjske. Ogledate si jo lahko do 20. aprila.

  • Globoko rahljanje za manjše težave s križem

    Prosti časmarec '19

    Se sprašujete, kako pripraviti vrtna tla brez »štihanja« in težkih naporov? Predlagam, da jih to leto pripravite samo z globokim rahljanjem, saj tako pozitivno vplivate na talne organizme in izboljšate kakovost tal. Ugotovili boste, da bo delo opravljeno 2- do 3-krat hitreje kot v primeru težkega obračanja zemlje. Za enostavno in hitro delo vam bodo hvaležne roke in hrbtenica.

    Na domačem vrtu je tla najlažje pripraviti z globokim rahljanjem z različnimi vilami. Na lahkih peščenih tleh delo opravimo takoj, ko se tla primerno osušijo. V osrednji Sloveniji je to lahko že v začetku marca, v višje ležečih predelih nekoliko kasneje. Na obalnem območju je v primeru sončnega vremena delo opravljeno že v februarju. Z delom ne hitimo in vedno počakamo, da so tla primerno suha. Pri globokem rahljanju se zemlja drobi v drobno grudičasto strukturo takrat, ko je primerno suha.

  • Pelargonije so imele rade že babice

    Prosti časmarec '19

    Zaradi bogatega in dolgotrajnega cvetenja so že desetletja najbolj prodajane rastline. Z leti se je izkazalo, da te čudovite lepotice že ob skromni oskrbi obljubljajo največ.

    Rod pelargonij obsega več kot 220 sort in izvira iz južne Afrike. Prve naj bi v Evropo, natančneje na Nizozemsko, pripeljali s trgovsko ladjo leta 1609. Čeprav so jih sprva uvrščali v rod Geranium, so botaniki kasneje ustvarili nov rod Pelargonium. Zato jo veliko oboževalcev pozna pod imenom geranija. Številne med njimi so posebne in že po svojem videzu izstopajo.

  • Kaj pravzaprav dela?

    Prosti časmarec '19

    Ne, ob novem letu ni delala nobenih načrtov. Obljubila si je, da jih ne bo. Pa tudi prekmalu je bilo, saj je takrat šele vstopala v neznano življenje. Zdaj pa je že marec, ona pa še vedno ni vedela, kako naj začne to novo obdobje. Že skoraj tri mesece se navaja in res ne ve, kje naj bika zagrabi za roge.

    Decembra je imela še dopust in se še ni resno zavedela, da je starega načina dokončno konec; ko je pospravljala svoje reči v službi, je bilo toliko vsega, da ni čutila nič posebnega, ali pa ni vedela, kaj čuti. Potem vse novoletne naglice in prijetni koščki neizogibnega slovesa – pa tudi marsikakšna grenka misel je kanila v tiste vrtoglave dni ... Kar prehitro je prišel januar, ko se je prvič zares zavedela, da v službo ne bo šla nikoli več. No, morda kdaj na obisk. Pa se je hitro spomnila, da v naglici, ki je značilna za njihovo delo, res ni časa za obiske upokojenih sodelavk – nihče ne more pričakovati od zaposlenih, da se bodo lagodno naslonili na mizo in srkali kavo ter poslušali, kako upokojenci ne vedo, kaj bi počeli s sabo ...

  • Sterilizacija, kastracija – DA ali NE?

    Prosti časmarec '19

     Večna vprašanja med lastniki živali ter lastniki in veterinarji v ambulanti so vprašanja o sterilizaciji oziroma kastraciji. Kdaj, zakaj, če sploh, kaj pridobimo, kaj poslabšamo, ali je to naravno ...?

    Posega sta ključnega pomena pri reševanju problematike brezdomnih ali zapuščenih živali. Tudi v slovenski zakonodaji je določeno, da je vsak skrbnik psa ali muce dolžan zagotoviti, da ne pride do nezaželenih rojstev. Prav je, da se že prej, preden si omislimo žival, odločimo, ali nameravamo pse in muce razstavljati, vzrejati, ali pa se odgovorno odločimo za kastracijo in sterilizacijo. Oba posega imata številne pozitivne učinke na zdravje naših kosmatincev, česar si seveda vsi najbolj želimo.

  • Domače melodije so ji pri srcu

    Prosti časmarec '19

    Dobre stare viže

    Jožica Svete je po rodu Notranjka iz Kamnika pod Krimom, kasneje so se preselili v bližnjo vas, Dolenjo Brezovico pri Preserju. Glasba je bila doma že v družini, pela je v šoli, najprej v zborčku, kasneje tudi na koru. Gospa, ki je igrala na orgle, je pohvalila njen glas in ji namignila, naj poskusi zapeti v oddaji Pokaži, kaj znaš. Nagovarjali so jo tudi drugi pevci pa prijateljice in sošolke ... in se je odločila.

    Šla je na Radio Ljubljana, vsa trda od strahu je zapela pred strogo komisijo, a je nalogo dobro opravila, bila je sprejeta in tako je začela peti popevke. V Ljubljani je obiskovala tudi glasbeno šolo, kjer se je šest let učila solo petja pri profesorici Majdi Stoviček.

  • Čas je za prve setve

    Prosti časmarec '19

    Ko smo gredice pripravili in pognojili, sta na vrsti setev in saditev zelenjadnic. Pri tem upoštevamo pravilno globino setve, razdaljo med rastlinami v vrsti in med vrstami in seveda svetlobo, ki jo potrebujejo vrtnine za kaljenje semena.

    Čas sajenja je odvisen od temperature tal, ki je pomembnejša od temperature zraka. Za kaljenje zgodnjih spomladanskih vrtnin, kot so solata, redkvica, bob in grah, je dovolj temperatura 5 °C. Zgodaj spomladi lahko sadimo še spomladanski česen in čebulček. Pri tej temperaturi že lahko kalijo grah, bob in spomladanski česen, kasneje posadimo sadike solate, cvetačo, zelje, brokoli in čebulo, v aprilu lahko že sejemo peteršilj, korenček in blitvo, konec aprila in v maju pa druge zelenjadnice, ki potrebujejo višjo temperaturo.

  • Naše srečanje v Trogirju je vse bližje 

    Prosti časmarec '19

    Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,

    veseli nas, da se vas je veliko prijavilo na letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo že petnajsto zapovrstjo, in to v letu, ko praznujemo tudi 45 let izhajanja Vzajemnosti. Vse tiste, ki se še niste odločili, prijazno vabimo v veselo družbo, še vedno je na voljo nekaj prostih mest. Odšli bomo v Dalmacijo, točneje v Trogir, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.

    Družili in zabavali se bomo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.

  • Priprava zemlje za pomladansko sajenje

    Prosti časmarec '19

    Bliža se čas, ko bo zemlja toliko segreta, da bomo lahko začeli delati na vrtu. Nikar ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja, saj pozeba lahko kaj hitro pride. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo z vrtnarsko kopreno, ki bo ohlajanje zemlje vsaj malo preprečila.

    Pozimi je bilo časa na pretek, da smo pregledali svoje zaznamke, ali pa preprosto prebrskamo po spominu, kaj nam je v lanskem letu povzročalo največ težav. Malo pomislimo, ali so se pojavili škodljivci, ki jim nismo bili kos, na primer strune, bramorji, voluharji, polži, ali je zemlja dovolj prehranjena z minerali in dušikom, ali rastline obilno cvetijo, potem pa cvetovi odpadajo itd.

  • 1
  • …
  • 136
  • 137
  • 138
  • 139
  • 140
  • …
  • 250
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 9, september 2025

    Št. 9, september 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Zgodovinar, ki je prepričan antifašist Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto...

    O skrbništvu za odrasle odloča sodišče Mnogi svojci se težko odločijo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj to pomeni odvzem opravilne sposobnosti za določena ali vsa opravila – odvisno od...

    Hormoni vplivajo na počutje in zdravje Večina ljudi je prepričanih, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko botrujejo nenavadnemu ravnanju in obnašanju mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov