Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega kratkega letovanja v Trogirju, kjer se je družilo približno 400 bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in to že petnajstič zapored. Veliko je bilo znanih obrazov, nekatere zveste sopotnike smo pogrešali, z veseljem pa smo pozdravili tiste, ki so se nam pridružili prvič. Vreme nam je bilo naklonjeno, da je vse teklo, kot je treba, pa je poskrbela ekipa Turistične agencije Kompas.

Tamburaši ter plesalke in plesalci KUD Ante Zaninović iz Kaštela so nam na terasi hotelskega kompleksa Medena pripravili lepo dobrodošlico. Odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež sta pozdravila udeležence in jim zaželela, da bi se čim boljše imeli. 

Poletje je idealen čas za daljše pohode, zato tokrat predstavljamo Jakobovo pot ali slovenski camino. Od slovitega španskega camina, ki ga je prehodilo tudi veliko naših bralcev, se razlikuje po tem, da hodimo po domačem ozemlju, po bolj ali manj znanih poteh in po etapah. In če je utrujenost prevelika, je vrnitev domov enostavna.

Tudi med Slovenci zelo priljubljena Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela. Cerkev stoji v Galiciji na severozahodu Španije in je bila poleg Rima in Jeruzalema nekdaj največje krščansko romarsko svetišče. Slovenska Jakobova pot ima tri veje, speljana je prek dvajsetih. Popotnike vodijo oznake rumene barve z vrisano školjko, kolesarska pot ima v školjki še kolo, v križiščih pa pomagajo izbrati pravo pot smerne table v dveh velikostih z napisom Jakobova pot in s stilno rumeno školjko na modri podlagi in z znakom slovenskega društva prijateljev poti sv. Jakoba ter silhueto romarja s popotno palico.

Veliko smo pisali o škodljivcih na vrtu in njivi. O polžih in njihovem zatiranju že kar nekaj vemo in tudi pripravki z učinkovitim delovanjem so na razpolago. Prvič za čuda tudi v bio preobleki zares učinkuje IRONMAX. Precej večji problem pa je z drugim uničevalcem naših pridelkov. To je bramor. Včasih se samo čudimo, kako hitro uniči grede s pridelki.

 Pogosto bramorja prenesemo na vrt pri gnojenju s hlevskim gnojem, kompostom, rastlinskimi odpadki, ki jih uporabimo za gnojenje, pa tudi z žagovino in oblanci. Zato je bolje, da ne uporabljamo takih gnojilnih sredstev, saj so za bramorja idealno bivališče in mu dajejo hrano, rahla tla pa primeren prostor za njegovo bivališče. Kot gnojilo je primernejše bio organsko gnojilo, na primer Bioorganik v obliki briket, ki je praktično sterilno, saj je izdelano po postopku toplotne obdelave. Torej z njim ne zanesemo bramorja na svoje grede, hkrati pa to ni vaba za bramorja in mu ne omogoča idealnih razmer za razvoj tako kot kompost.

GREMO NA IZLET

V soboto, 14. septembra 2019

 Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Kranj, Škofja Loka, Novo mesto in Nova Gorica, mogoči vstopi ob poti. 

Odhod avtobusa z Dolgega mosta v Ljubljani ob 7. uri. Vožnja po avtocesti mimo Celja, Maribora in Murske Sobote (mogoči vstopi ob poti) do vasi Renkovci pri Turnišču v Prekmurju. Tam si bomo ogledali pridelavo paradižnika Lušt. Po ogledu bo na vrsti pokušnja več vrst njihovega paradižnika. Nekaj ga boste dobili za domov, lahko pa ga boste tudi kupili.

Nemčija je dovolj velika, da v njej vedno najdem kaj zanimivega. Tudi takrat, kadar sem namenjen na drugi konec Evrope in jo samo prečkam. Med zadnjim potovanjem sem za postanek izbral Ulm, srednje veliko mesto na skrajnem zahodu Bavarske. Mesto je bilo nekoč razdeljeno na Ulm in Novi Ulm, a številni mostovi na Donavi so ju povezali v neločljivo celoto.

Za več kot pol Ljubljane veliko mesto je najlepše spoznavati peš. Potepanja med ozkimi ulicami in vodnimi kanali, ob katerih vzbujajo pozornost bela pročelja s slikovitimi lesenimi tramovi, se ne morete naveličati. Za začetek si velja ogledati mestno hišo s poslikanim renesančnim pročeljem, ki spominja na to, da je mesto povezano s trgovanjem po reki Donavi. Plovna pot še danes poteka vse do Beograda. Na mestni hiši vzbuja pozornost astrološka ura iz leta 1581, ki je prava mojstrovina srednjeveških urarjev.

Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.

Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.

Ljubka čipkasta jopica s širokimi rokavi kot pri kimonu nas bo spremljala v vsakem letnem času.

 Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 oz. 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 350 (350 oz. 400) g bombažne preje v poljubni barvi; kvačko št. 6.

Luknjičasti vzorec: nasnutek je deljiv z 10 + 1 + 1 verižna petlja za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo z označenim številom verižnih petelj, ki nadomestijo prvo petljo. Vzorec začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 5. vrste, nato ponavljamo od 2. do 5. vrste.

Zdravilna zelišča, začimbe in dišavnice lahko v lonce sadimo vse leto. Prepričana sem, da je njihova uporaba tako vsestranska, da jo potrebuje vsaka terasa, balkon ali dom. V poletnem času nas bodo s svojim vonjem razvajale in sproščale. Poživljajoč hladen napitek iz citronske verbene, melise ali mete ne vsebuje sladkorja in škodljivih kalorij. Ali ste si že kdaj privoščili dišečo zeliščno kopel?

Tudi med cvetočimi enoletnicami na gredi se dišavnice in začimbe zelo dobro znajdejo. Poleg tega, da številne med njimi odganjajo nadležen mrčes, so še zelo dekorativne. Kot na primer pisanolistni žajbelj Salvia officinalis 'Goldblat'. Nežni svetlo zeleni listi, obrobljeni z rumeno, so nevsiljiva popestritev med modro cvetočo salvijo in rdečo begonijo. Z zasaditvijo pa smo pravzaprav ustvarili na vrtu malo priročno lekarno. Prav gotovo se bomo spomnili nanjo, ko nas bo bolelo grlo. Pisanolistne sorte žajblja namreč vsebujejo zdravilne učinkovine.