Valentin ima sicer ključ do korenin, a očitno tudi ključ do src in ljubezni, saj bo v februarju največ organiziranih pohodov po Sloveniji prav okoli 14. februarja, ko goduje sveti Valentin.

Za Valentinov pohod z najdaljšo tradicijo velja pohod iz Kozjega na Bohor, ki ga organizirata Turistično društvo Kozje in Planinsko društvo Bohor Senovo. Letos bo že petindvajseti. Zgodil se bo v soboto, 16. februarja, ko se bodo pohodniki zbrali ob 9. uri v Kozjem in se podali na okoli štiri ure dolgo pot do koče na Bohorju. Ker je ob poti precej postojank s hrano, napitki in ponekod tudi z glasbo, se bo pohod zagotovo podaljšal. Pot je srednje zahtevna, ob prijavi je treba plačati pet evrov startnine, brez obveznih (medenih) srčkov seveda ne bo šlo.

Vse daljši dnevi prebudijo tudi rastline v našem domu. Rastline kar naenkrat oživijo, začnejo rasti in širiti korenine. Prihaja čas, da presadimo in osvežimo zelene lončnice.

Najprimernejši čas za presajanje je od sredine februarja do konca pomladi. Pri tem je dobro upoštevati, da ne presajamo, ko rastline cvetijo ali nastavljajo popke. Za zadostno količino hranil poskrbimo tako, da odstranimo vrhnjo plast zemlje in dodamo svež substrat. Manjše rastline presajamo vsako leto, večje v velikih loncih pa na vsakih nekaj let.

Črt Škodlar je mož z veliko talenti. Njegovo delo so pogosto spremljali pridevniki, kot so sijajen lutkar, virtuozen animator, odličen organizator, zanimiv filmar, odličen režiser in scenograf, avtor humorističnih in satiričnih oddaj. Delal je v lutkovnem gledališču, na televiziji, pri Triglav filmu, tudi kot svobodnjak. Da bi v svobodnem poklicu preživel, je igral celo orgle v cirkusu in počel še marsikaj, ker je pač neuklonljiv človek, ki se ne preda. Leta 2003 je prejel Ježkovo nagrado za izvirne dosežke. Osvetlili bomo le nekaj drobcev iz njegovega življenja, obdarovanega s talenti.

Pripravlja: Neva Brun

Obletnica/Vodnikovo leto

Ob 200. obletnici smrti pesnika Valentina Vodnika bo v letošnjem letu veliko dogodkov, posvečenih temu jezikoslovcu, pesniku, učitelju, časnikarju in duhovniku. Največ seveda na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Vodnika spoštujemo tudi zato, ker je uspel prepričati Francoze, da je slovenščina postala uradni učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. Napisal je prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika (francoščine), prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk, napisal prvo slovensko kuharico in priročnik za babice. Leta 1797 je začel izdajati prvi slovenski časopis Lublanske novice. Čeprav so ga po odhodu Francozov izključili iz javnega življenja, je prvi pesnik, ki je dobil svoj spomenik, in vreden je našega spomina.

Franc Močilnikar iz Ilirske Bistrice si je slikarske potrebščine dolgo le ogledoval, dokler se ni leta 2001 odločil in začel slikati. Prvo sliko je podaril materi za rojstni dan.

Šele deset let kasneje se je pridružil članom Likovnega društva Franceta Pavlovca in ugotovil, koliko vsega se mora še naučiti. V tem času je pridobil veliko znanja, preizkusil se je v različnih tehnikah, a največ slika v olju, akvarelu in akrilu. Z veseljem se udeležuje slikarskih kolonij, kjer se srečujejo slikarji iz različnih krajev. Občasno poslikava panjske končnice, saj je tudi sam čebelar. 

GREMO NA IZLET

V soboto, 11. maja 2019                             

Vstopni mesti: Celje, Ljubljana

Iz Celja se bomo odpeljali ob 7. uri izpred dvorane Zlatorog, na Dolgem mostu v Ljubljani bomo ob 8. uri. Pot bomo nadaljevali mimo Turjaka do Ribnice. Ustavili se bomo v rokodelskem centru, kjer ohranjajo kulturno dediščino ribniške doline, poznane po suhi robi. Ta obrt, ki je na svojevrsten način vplivala na življenje ribniškega človeka, se deli kar na devet panog – od rešetarstva, žličarstva do pletarstva in krošnjarstva. Potem se bomo zapeljali v Kočevje, ki je po površini največja slovenska občina.

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,

veseli nas, da se vas je že veliko prijavilo na letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo že petnajsto zapovrstjo, in to v letu, ko praznujemo tudi 45 let izhajanja Vzajemnosti. Na vašo željo se spet dobimo v Dalmaciji, točneje v Trogirju, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.

Če se še niste odločili, lepo vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.

Kopičenje krame v shrambi, kleti, spalnici ... do te mere, da se je po prostoru že težko premikati, sproža nešteto očitkov, prepirov in zamer med odraslimi otroki, ki so že v zrelih letih, in ostarelimi starši, lahko pa tudi med partnerjema.

Vsi imamo v domovih nekaj krame. Nato jo enkrat na leto pregledamo, kaj zavržemo, podarimo ali porabimo – in smo zadovoljni. Zdi se nam, da lažje dihamo. Človek, ki kopiči kramo, pa sam ničesar ne zavrže. Ko njegovo kramo pregledajo in zavržejo člani družine, se mu zgodi katastrofa.

VANDRAMO PO SLOVENIJI

Sevnica, Rajhenburg in Podsreda so med 305 slovenskimi gradovi, ki so razglašeni za kulturni spomenik, mogočni srednjeveški velikani na vrhovih gričev in ob reki Savi v njenem spodnjem toku. So neme priče naše preteklosti, gradbene mojstrovine, ki so se ohranile tudi tisočletje, žive zgodbe, ki jih je zapisal čas, bogata dediščina, ki krasi Slovenijo.

Izletniku, ki se ne ustraši mraza, so prijetni za obisk tudi pozimi. Odprti so od 10. do 16. ure in jih je mogoče z avtomobilom obiskati v enem dnevu, prva dva tudi z vlakom. Pot od sevniškega, brestaniškega do podsredškega gradu ni dolga več kot 30 kilometrov po asfaltiranih cestah. Znotraj njihovih mogočnih zidov skozi poslikane kapele in sobane, tudi viteške dvorane, zgodovinske in umetniške zbirke vas popeljejo tudi vodniki. Tako se izletnik lažje vživi v čas srednjeveških vitezov in dvornih dam, s stolpov, teras ali dvorišč uživa še lepe razglede, kajti trije gradovi, kot rečeno, vzvišeno stojijo nad valovito posavsko pokrajino.