Letošnje spomladansko vreme res ni od muh. Nenehno pada, vremenoslovci imajo vedno prav, pa če se jezimo ali pa smo veseli. Zemlja je mokra, posledično vrtnine počasi propadajo. Že naši predniki so vedeli, kako veliko škodo lahko naredi pretirano deževje, in so to izrazili s pregovorom: Suša vzame en pridelek, moča pa dva.  

Toplota, ki je še februarja dajala veselje vsemu življu, je kasneje zatajila. Sonce pa ne more in ne more dovolj ogreti zemlje, da bi rastline na vrtu hitro rasle in pospešeno črpale odvečno vodo iz tal, saj vlaga zdaj nikakor ne koristi. Na okrasnem vrtu moramo travo redno kositi, saj bo v nasprotnem primeru zaradi prevelike vlage preprosto zgnila. Če imamo na gredah še zastirko kot zaščito proti ptičem, jo umaknimo, da bo odvečna vlaga izhlapela in se bo zemlja vsaj malo osušila, vrtnine pa zadihale.

Imamo prometne zakone. Imamo predpisane brutalno visoke kazni: za neupoštevanje varnostne razdalje je od 300 do 500 evrov in odvzem 3 do 5 točk. A se na to vsi požvižgajo, saj je nadzor nad izvajanjem zakonov slab. Prometna policija dogajanja ne nadzoruje. Voznik, ki zgledno spoštuje predpise, spravlja v nevarnost sebe in svoje potnike. Celo v predorih je tako, čeprav je tam zapovedan še posebno strog režim hitrosti in varnostne razdalje.

Na avtocesti je z zakonom predpisana najmanjša varnostna razdalja. Ta naj bi pri normalni hitrosti vožnje ustrezala razdalji, ki jo vaše vozilo prepelje v času 2 SEKUND. Torej dovolj počasi izgovorite številki 21, 22 in opazujte ograjo ob cesti ter si skušajte ustvariti vtis o prevoženi razdalji. Pri 100 km/h je to 55 metrov; pri 130 km/h je to 72 metrov. Koliko metrov je to v naravi? Pri hitrosti 100 km/h bi lahko v minimalno varnostno razdaljo 55 metrov stlačili kar tri tovornjake vlačilce, »šleperje«.

Dobre stare viže

Začetek glasbene poti Darka Atelška sega v čas po letu 1965, ko je na klarinet igral v ljubljanski poštarski godbi na pihala, igrali so na koncertih pa na pogrebih na Žalah in za 1. maj. Preživljal pa se je tudi s poučevanjem. Kmalu ga je zamikala še klavirska harmonika in tako se je pridružil ansamblu Veseli Drenovci. Bil je to kvintet in pevski kvartet, saj jih je na odru stalo kar devet.

Od kod ime Veseli Drenovci? Onkraj njihove domačije v skalnati rebri rastejo drenova drevesa. Tam sta si v mladih letih z bratom Ferdinandom med pašo postavila leseno hiško, v kateri sta pogosto igrala na ročno izdelane piščali ter sanjala, da bosta nekoč zaigrala tudi na čisto prava glasbila. S trdno, z drenovo voljo, pravita, so se jima želje tudi uresničile.

Park vojaške zgodovine Pivka se lahko pohvali z enim najzanimivejših muzejev v državi, v maju pa pripravljajo tudi vodeni pohod po tamkajšnji krožni poti vojaške zgodovine.

Na poti proti Ilirski Bistrici in morju ob cesti pri Pivki ni mogoče prezreti mogočnega poslopja na levi strani. V njem je urejeno muzejsko turistično središče, ki obiskovalcem ponuja edinstven vpogled v bogato vojaškozgodovinsko dediščino Slovenije s posebnim poudarkom na vojni za obrambo samostojnosti leta 1991. Zbirko tankov, topov in oklepnih vozil dopolnjuje več razstav, največ zanimanja pa vzbujata podmornica P-913 Zeta, ki si jo je mogoče ogledati tudi znotraj, ter nemška vojaška parna lokomotiva 33-110, ki je največji in najtežji eksponat v parku. V objektu je tudi zelo dobro založena muzejska trgovinica.

Piše se leto 1702. Bregovi lene reke Neve so eno samo gradbišče. Na močvirnem Zajčjem otoku mrgoli mrčesa po prvi pomladni odjugi. V mogočni brunarici je živahno, na veliki leseni mizi se razprostirajo plahte, papirnati načrti mojstra iz Italije, nad njimi pa se sklanjata Bartolomeo Francesco Rastrelli, italijanski arhitekt, in njegovo veličastvo Peter I. Veliki. Ta snuje postavitev morskega okna v svet materi Rusiji po vzgledu renesančnih mest tedanje Evrope. Tu je danes Petropavlovska trdnjava, kjer stoji katedrala z najvišjim pravoslavnim zvonikom na svetu in kjer so pokopani vsi ruski carji. Od tod vsak dan salve iz dvanajstih topov naznanijo poldan.

Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga v kozarce, napolnjene z vodo, v hlevski gnoj, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Učinkovito je tudi varstvo z entomopatogenimi ogorčicami. Zmešamo jih z vodo in s to mešanico zalijemo gredice. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Teknejo tudi ježu, krtu in drugim naravnim sovražnikom. 

Zemljo redno rahljamo in tako uničujemo njegove rove. To je najbolje narediti dan ali dva po dežju, ko je najlažje okopavati in rahljati. Gredico okopljemo tudi po obilnem zalivanju. Na vrtu lahko poiščemo tudi gnezda in jih polijemo z vrelo vodo. Nekateri zlivajo v rove tudi milnico. Škoduje mu tudi vratičev pripravek, odganja ga močen vonj limone, ribjega olja in zelišč, ki jih potiskamo v rove. Ujame se lahko tudi v kozarce za vlaganje, ki jih boste postavili po vrtu in zakopali v višini tal.

Redko srečamo človeka, ki je več desetletij na videz isti. Prav tak je legendarni fotograf Stane Jerko, ki je prepoznal najlepše Slovenke in jim utrl pot v svet manekenstva. Pokončne drže, bistrega duha, prijatelji ga opisujejo kot vedrega, energičnega in iskrivega človeka, ki je znal ujeti s fotografskim objektivom 'nekaj več'. Specializiral se je za modno fotografijo, ki jo je skozi čas izpopolnil do vrhuncev. Za svoj več kot polstoletni opus je prejel številna priznanja, morda najpomembnejše pa je, da lahko pri osemdesetih reče: »Življenje je bilo v mojem primeru lepo.«