ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Na Cvingerju nad Virom pri Stični je bila v železni dobi največja utrjena naselbina ali gradišče na ozemlju Slovenije. Več kot 2 kilometra dolgo, 3 metre široko in vsaj 4 metre visoko obzidje je ograjevalo skoraj 20 hektarjev veliko površino. Obzidje so v celotnem obsegu zgradili naenkrat že na začetku poselitve, in sicer v 8. stoletju pr. n. št., in ga do zatona naselbine v 1. stoletju pr. n. št. večkrat obnovili in dogradili.

Gradnja utrjenega mesta je bila plod načrtovanja kompleksne in številčne skupnosti, ki je tako veliko delo lahko izvedla in gradišče nato po potrebi tudi branila. Prebivalci Cvingerja so svoje umrle pokopavali pod zemljenimi družinskimi grobnimi gomilami, ki so jih nasipavali ob poteh do gradišča. Grobne gomile so bile pomemben izraz identitete, saj so bile vez s predniki in začetniki rodov. Prišleke so opozarjale, da so prispeli na območje močne skupnosti s pravico do ozemlja, utemeljeno s tradicijo in slavnimi predniki.                                                                                                                          

KULTURNI VEČER

Praznovanje na Rožniku

V ljubljanski Rožni dolini imajo Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD, ust. 1905.), ki skrbi za svojo okolico in kulturno dediščino. Že nekaj let se spominjajo rojstnega dne  Ivana Cankarja, saj je živel na Rožniku sedem let, zato prirejajo na dvorišču tamkajšnje gostilne spominsko proslavo in izberejo vedno novo zanimivo povezovalno tematsko nit. Ker je na Rožniku nekaj časa živel tudi Oton Župančič in ker bo letos minilo 70 let od njegove smrti, bodo na letošnji 10. maj povezali oba velika ustvarjalca.

V cvetlične posode in korita smo že posadili rastline, ki krasijo okna in balkone. Vedno pa najdemo še kakšno prazno obešanko, ki kar kliče, da bi vanjo posadili nekaj rastlin. Če kupujemo košare, v katerih je že posajeno cvetje, in ob koncu sezone, ko cvetje odmre, ostanejo, se nam lahko z leti nabere kar veliko posod, ki jih je škoda zavreči. Z malo ustvarjalne žilice lahko mini vrtiček ustvarimo sami.

Viseča košara: Uporabimo staro posodo ali v vrtnarijah poiščemo takšno, ki nam bo všeč. Posode iz plastičnih materialov so običajno primerne za vzgojo ene rastline. Kar velika je ponudba visečih košar z vodno rezervo, zato rastline potrebujejo manj zalivanja. Zelo so priljubljene viseče angleške košare, ki visijo na elegantni verižici. Vložek, ki je postavljen v košaro, je navadno iz kokosovih vlaken ali pa recikliranega kartona. Uporabljamo ga lahko več let ali pa ga vsako leto zamenjamo, da se izognemo boleznim in škodljivcem. Ker je angleška košara iz naravnih materialov, se lepo vključi v vsako okolje.

VANDRAMO PO SLOVENIJI

Iz Gorenje vasi v Poljanski dolini pelje na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m), ki je najvišji vrh Rovtarskega hribovja, najbližja cesta skozi Todraž, Lučine, Goli Vrh in Smrečje. Na Vrhu je ob cerkvi obsežno parkirišče, nemara največje parkirišče – celo tlakovano – med Škofjo Loko, Vrhniko, Žirmi in Idrijo. Skozi Horjul in Smrečje lahko pripeljete na Vrh tudi iz ljubljanske smeri. Koliko Slovenije je tu na ogled!

Rovtarsko hribovje je bilo izkrčeno šele ob koncu srednjega veka. Z Vrha je deželica še zmeraj videti kakor ob naselitvi: je očarljiva mešanica celkov in temnega smrečja, zaselkov, zbranih okoli cerkvic, in samotnih kmetij. Ruti ali rovti izhajajo iz nemške besede za krčevine, beseda rovte pa je v slovenščini po nemarnem postala pojem za zakotne puščobne kote z nekoliko nerodnimi prebivalci. Adijo mestne sence, poje učenec v Prešernovi Novi pisariji, ko oznanja pesniško vrnitev k slovenski ruralni kulturi.

Ko pomislimo na varnost v kopalnici, najprej pomislimo na običajne nevarnosti, pred katerimi so nas svarili vse življenje: da voda in elektrika ne spadata skupaj in je nevarno stati na mokrih tleh, ko uporabljamo električne naprave, da je nevarno imeti staro infra grelno pečko ali kalorifer, kjer ju lahko dosežeta voda in vlaga. Vemo tudi, da blizu pipe ni dobro imeti vtičnice, saj tudi tako lahko pride do smrtonosnega električnega udara. Pa nam v kopalnici pretijo le te nevarnosti?

Potica na prelepem vezenem prtu bo tudi pripomogla k sproščenemu druženju v veseli družbi.

Za prt velikosti 130 x 130 cm potrebujemo 1,40 m svetlo zelenega blaga širine 140 cm, na katerem lahko štejemo niti, za vezenje pa 28 prejic v temno zeleni barvi.

Velikost vzorca A je približno 65 x 65 cm oziroma 163 x 163 križcev.

Vse robove obšijemo s cikcakastimi vbodi, da se blago ne cefra. Blago preganemo čez pol po dolgem in počez in zgibe ob niti prešijemo s sprednjimi vbodi. Nato na sredini blaga s sprednjimi vbodi označimo kvadrat s stranicami po 65 cm. Vesti začnemo na sredini ene stranice kvadrata na blagu, in sicer od sredine vzorca A, označene z dvema puščicama. Vsako naslednjo četrtino vzorca A obrnemo za 90 stopinj. Križce vezemo s tremi nitkami deljive prejice čez 3 x 3 niti na blagu. Po končanem vezenju odstranimo sprednje vbode. Prt zarobimo z dvojnim robom.

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

sonce že pošteno greje in tudi morje bo vse toplejše, ravno pravšnje do našega srečanja. Veseli nas, da se vas je veliko prijavilo na že petnajsto srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in to v letu, ko praznujemo 45 let izhajanja revije. Tudi zamudniki se nam še vedno lahko pridružijo. Odšli bomo v Dalmacijo, točneje v Trogir, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.

Družili in zabavali se bomo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.