Torba za na plažo

Da bomo imeli kam spraviti vse drobnarije, ki jih nujno potrebujemo na plaži, si izdelajmo prav posebno torbo.

Potrebujemo: dva zavitka preje v obliki traku – Ribbon XLL, Funny bag (oba tkana trakova sta široka po 6 mm), pletilke št. 7, škarje, šivanko in sukanec v enakem odtenku.

Na vzorčku pletiva sklepamo, kako veliko torbo bomo naredili. Pisana preja Funny bag je zelo raztegljiva, to moramo upoštevati pri načrtovanju.

Nasnujemo 72 petelj in pletemo v krogu. Pletemo dve desni vrsti, nato eno levo. Naprej pletemo same desne vrste, a vmes delamo črte zelene barve. Ko pisanega traku zmanjka, delamo samo z zeleno.

 V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je muzej na prostem, kjer lahko odkrivamo biotsko pestrost sredozemskega mokrišča. Razprostira se med gričem Srmin, koprskim pristaniščem, starim koprskim mestnim jedrom in avtocesto ter železniško progo Koper–Kozina. Rezervat, ki so ga obnovili pred dvema letoma in spada med območja Natura 2000, upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Škocjanski zatok je obsežno sredozemsko mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, saj zavzema skoraj tri četrtine površine od skupnih 122 hektarjev. Tukajšnji svet je skrbno prilagojen življenju ptic, rib in drugih vrst bitij, ki jim prija življenje na otočkih, poraslih s trstičjem. Med rastlinami so pomembne tudi slanuše, rastline, ki so prilagojene na sol v zraku in tleh in uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah.

Bienale oblikovanja (do 29. oktobra)

25. BIO, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, prinaša svež pristop, »nove strategije za turizem, trženje in predstavitev znamenitosti, pridelavo hrane ter razvoj in rast novih dejavnosti, ki so jih oblikovalci razvili s skupnim raziskovanjem ter sodelovanjem z lokalnimi organizacijami in podjetji. Z delom na terenu so mobilizirali širok krog ljudi pri iskanju priložnosti, po katerih kličejo spremenjena demografska, podnebna in ekonomska realnost,« je povedal Matevž Čelik, direktor BIO in MAO.

Poletje je za marsikoga čas počitnic in oddiha, kar se prileže celo nam starejšim in delovno manj aktivnim. A na vrtu življenje nikakor ni zastalo. Tisto rastlinje, ki ne cveti in hiti v bujni rasti, le navidezno počiva. Za marsikoga je poletje zaradi tega pravi čas za množenje in presajanje.

Velikocvetni trajni maki so odcveteli enkrat maja in junija, zato si privoščijo čez poletje pošten odmor, ko se odpovedo vsem nadzemnim dejavnostim: njihova stebla in listje odmrejo, krepke korenine v tleh pa so pripravljene dremavo čakati na jesenski čas. Vrtnarji se pri njih lotijo prav posebnega načina razmnoževanja. Najbolj všečne primerke lahko razmnožimo s koreninskimi potaknjenci in si tako za domači vrt vzgojimo skupino kloniranih lepotcev. Kdor se bo lotil tega opravila, naj zgrabi za lopato, še preden izgine prav vse makovo listje, da ne bi zgrešil rastišča. Maki poganjajo korenine skoraj navpično v tla, zato moramo kar globoko kopati, da pridemo do njih. Korenine razrežemo na 3 do 5 cm dolge koščke in jih posadimo posamično v lončke s peščeno prstjo. Potem moramo biti potrpežljivi, a to se obrestuje, saj jeseni opazimo odganjajoče lističe, kar pomeni, da rastline morda že to jesen izlončimo in posadimo na stalno mesto.

Kako varen je v resnici vaš dom, kakšne ovire ali celo nevarnosti lahko doma srečamo na vsakem koraku in vsak dan, še posebej pa takrat, ko smo bolni, obnemogli ali drugače ovirani? Z leti se spreminjamo mi sami in naše potrebe, prav tako se postara tudi naš dom. Tveganje za padce in druge poškodbe se s staranjem povečuje, vendar lahko sami storimo marsikaj, da tveganje zmanjšamo.

Študijska skupina Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje pod vodstvom mentorice arhitektke Barbare Železnik Bizjak, je v iztekajočem se študijskem letu pripravila zanimivo nalogo. Vprašali smo se, kako je z varnostjo v lastnem domu. Želeli smo pripraviti seznam potencialno ogrožajočih mest ali situacij v stanovanju, ta pa bi bil v pomoč pri preverjanju stanovanjskih prostorov za kogar koli. Najprej je bil namen ogrožajoča mesta prepoznati, potem pa ponuditi preproste odgovore na vprašanje, kako slabosti odpraviti. Predvsem ponuditi rešitve, ki jih lahko izvedemo sami z nekaj dobre volje, minimalnimi posegi in predvsem skoraj brez stroškov. Sočasno smo želeli nakazati pravo smer za temeljitejšo prenovo prostorov, da ne ponavljamo starih napak.

Najljubša obleka

V dolgi ali kratki brezrokavni obleki z okroglim ali koničastim izrezom, z razporki ali brez njih nam poleti ne bo prevroče. Odlično pristaja vitkim in močnejšim postavam vseh starosti. Četudi nismo najbolj spretne šivilje, obleko hitro ukrojimo in še hitreje sešijemo.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46.

Potrebujemo: za dolgo obleko (dolžina od pasu 90 cm): 1,45 – 1,50 – 1,55 m blaga širine 140 cm; za kratko obleko (dolžina od pasu 60 cm): 1,15 – 1,20 – 1,25 m blaga širine 140 cm; 2,10 m poševnega traku širine 4 cm. Izberemo lahke bombažne, viskozne in sintetične tkanine.

REPORTAŽA IZ NEUMA

Vesela družba bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je 1. junija odpeljala z osmimi avtobusi iz vse Slovenije na tradicionalno letno srečanje v Neum v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov, od Dubrovnika pa 70 kilometrov. Nastanjeni smo bili v prenovljenem Grand hotelu Neum, od koder smo imeli lepo izhodišče za izlete. Trinajsto srečanje po vrsti smo drugo leto zapored organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in tudi letos so se vsi zelo izkazali, od vodnikov do animatorjev. Vreme je bilo ves čas sončno, tako da nam je bilo večkrat pošteno vroče. Vendar to ni skalilo naše dobre volje, po izletih je bilo še dovolj energije za obisk predavanj in tudi za večerno druženje, igre in ples.

Z upokojenim ljubiteljskim fotografom Brankom Brečkom iz Gornjega Lenarta v brežiški občini sva se po pogovoru še peš podala mimo gradbišča nasipov za novo brežiško hidroelektrarno, da bi mi pokazal ostanke nekdaj pisanega sveta Vrbine. Mokrišče, ki se razteza ob bregovih reke Save med Krškim in Brežicami, ko se ta sicer hitra reka umiri, je bilo še pred dobrim letom polno življenja. V opuščenih gramoznicah so si našli svoj življenjski prostor številne ptice, dvoživke, plazilci in žuželke.

Lani spomladi, ko so se v Vrbino vrnile številne ptice, so dolgo časa krožile po nebu, in ker niso več našle svojega prostora, so odletele. Branko je to opazoval s težkim srcem. Strmih sten gramoznice, kjer so gnezdili pari naše najmanjše lastovice breguljke in živo pisanega ptiča čebelarja, ni bilo več. Pred tem so tukaj gnezdile največje kolonije breguljk pri nas. V strmih stenah iz mivke so si izkopale vodoravne rove, globoke do enega metra, in na koncu naredile gnezda. Na veliki steni je gnezdilo tudi po 200 parov.