-
Šele v zimi s snegom in ivjem pokažejo svojo lepoto zimzelene rastline, ki jih poleti morda kar prezremo v obilici zelenja in ob vodilni barvni vlogi cvetja. Zdaj so pomembni tudi iglavci, ki vsaj sezonsko niso le zeleni.
Klek je doma na Japonskem in Kitajskem in po pravici zasluži ime vzhodni klek, Thuja orientalis. Na naše podnebje je lepo privajen, a pred mrazom se brani tako, da običajno poletno zelenilo luskastih iglic obarva v rjavkasti zagorelosti starega zlata. Vzhodni klek je zanesljivo vzdržljiv do nekako 14 stopinj pod lediščem, a tudi če kakšen poganjek nazebe, se poškodba še pred poletjem zakrije z novo rastjo. Že kot vrsta je rastlina slikovita s stožčasto ali jajčasto krošnjo, saj se vse veje togo poganjajo kvišku in se že s tem po postavi loči od svojega ameriškega sorodnika bolj kuštrave rasti. Še strožjo pokončno obliko ima sorta Pyramidalis Aurea. Dodatna zimska dekoracija so plodovi s slikovito rogljatimi storžkovimi luskami in imajo še pred jesensko dozorelostjo zanimiv srebrnkast poprh.
Kolobar in gnojenje na zelenjavnem vrtu
Kolobar je menjavanje vrtnin na istem prostoru. Na istem mestu naj si ne sledijo vrtnine, ki so v sorodstvu. Če kolobarimo po principu botaničnih družin ali po sorodstvu, je treba paziti, da si vrtnine iz iste botanične družine na istem mestu ne sledijo vsaj nekaj let. Načrtovanje s svinčnikom in papirjem pa je še vedno najpravilnejše. Za dober pridelek pa je pomembno, da poskrbimo tudi za pravilno gnojenje.
Tabela 1: Kolobarjenje po botaničnih družinah
1. METULJNICE ali STROČNICE (grah, bob, fižol, soja, leča) 2. KOŠARICE (solata, endivija, radič) 3. RAZHUDNIKOVKE (paradižnik, paprika, jajčevec, zgodnji krompir) 4. KRIŽNICE (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, kitajski kapus, listnati ohrovt, koleraba, kolerabica, repa, redkev, redkvica, hren) 5. LILIJEVKE (čebula, česen, por, šalotka, drobnjak, špargelj) 6. BUČNICE (kumare, bučke, buče, lubenice, melone) 7.
-
Pijem, ker sem pač žejna
Polona Vetrih je igrala v več uspešnih monodramah in z njimi praviloma očarala občinstvo. Tokrat se v monokomediji Pijem, ker sem pač žejna predstavlja kot avtorica besedila in rapovskih tekstov, ki jih je naredila skupaj z glasbenimi sodelavci Josejem, Janezom Dovčem in Goranom Krmacem. Predstava je sestavljena iz štirih hudomušnih monologov žensk, vsaka ima svoj poklic, pogled na svet, napake, težave, a tudi rešitve zanje. Z različnimi liki pokaže, da so človeške lastnosti v resici hudo smešne in da lahko gledamo na življenje, ki je, kot vemo, resno, tudi na šaljiv način. Sodelujoči: režiser Robert Waltl, koreografinja Maša Kagao Knez, kostumografinja Mojca Makuc. Kraj dogajanja: Siti Teater BTC Ljubljana, na sporedu bo 19. februarja.
-
Kadar koli omenimo Mirka Ramovša, ga vsi takoj povežejo z »maroltovci« pa s slovenskimi ljudskimi plesi, manj z Glasbenonarodopisnim inštitutom, čeprav je tudi z njim povezan že več kot 50 let. Svojemu delu se je temeljito posvečal, znal je sam zaplesati in učiti druge, zapisovati plese, raziskovati. Svoje znanje je vedno nesebično delil z drugimi, tudi s konkurenčnimi folklornimi skupinami, jim svetoval, ne glede na to, da so se potem srečali na tekmovanjih, in čeprav je njegov opus ogromen, le skromno pravi: »Imel sem veliko srečo, da je bil moj hobi tudi moj poklic.«
-
Morda se sliši nenavadno, vendar tudi psi in mačke včasih potrebujejo zobozdravnika. Obisk je koristen še zlasti, če imate psička manjše pasme ali muco s »potlačenim« gobčkom.
Psi in mačke imajo zaradi drugačne prehrane drugačno obliko zob kot ljudje – zobje so koničasti, saj služijo predvsem za trganje in razkosavanje hrane, manj pa za žvečenje. Ker pojedo tudi precej manj sladkarij, zobne gnilobe (kariesa) na srečo skoraj ne poznajo. Najpogostejši težavi, zaradi katerih pridejo k veterinarju, sta nabiranje zobnih oblog, ki sčasoma mineralizirajo v zobni kamen, in vnetje obzobnih tkiv (parodontoza). Zobne obloge in zobni kamen so praviloma težave starejših živali, vendar se (zlasti pri manjših psih) zobni kamen lahko začne nabirati tudi že prej.
-
V zadnjih letih so se v prometu glede varnosti zgodili veliki premiki: otroke vse vestnejše pripenjamo v varnostne sedeže, nosimo čelade, se pripenjamo z varnostnim pasom. Pa vendar nekaj ostaja nespremenjeno: odraslim se je v temi nerodno sprehajati po cesti s kresničko celo takrat, ko smo oblečeni v povsem črna oblačila.
Zagotovo se je tudi vam kot voznikom že kdaj zgodilo, da ste pešca opazili v zadnjem trenutku in bentili zaradi neodgovornega vedenja. Zakaj torej sami pogosto ravnamo enako neodgovorno, ko hodimo ob cesti?
V Pordenone na vrtni sejem in v Gorico
GREMO NA IZLET
V soboto, 12. marca
Vstopno mesto: Ljubljana, počivališče Lom in Ravbarkomanda, Nova Gorica in Celje ter Kranj (najmanj 10 potnikov)
Odhod avtobusa bo z Dolgega mosta v Ljubljani ob 7. uri. Peljali se bomo proti Italiji mimo Portogruara do mesteca Pordenone, kjer bomo obiskali sejem cvetja in vrtnarstva »Ortogiardino«. Sejem je znan po domiselni tematski in strokovni razporeditvi paviljonov (angleški parki, tropski nasadi, gaji …). Več o sejmu, kjer boste lahko kupili tudi sadike sadja, jagodičevja, okrasnih rastlin, lončnic, vrtno opremo in literaturo, si lahko pogledate na tej povezavi: www.ortogiardinopordenone.it. Po obisku sejma se bomo odpeljali proti Gorici in se sprehodili po drevoredu D'Annunzio do zgodovinskega mestnega jedra z očarljivimi trgi in starimi ulicami. Pozno popoldne se bomo vrnili na slovensko stran, sledi večerja v vaški restavraciji. Po večerji sledi vožnja nazaj proti Ljubljani, kamor bomo prispeli v večernih urah.
-
Predavanje je bilo končano in Olga je obsedela. Pravzaprav je bila kar užaljena, saj se ni mogla strinjati z marsičim, kar je slišala. Prizadele so jo predvsem besede: »Človek se ne počuti odveč, če je koristen.« To je bil odgovor na njeno misel, da se počuti odrinjeno, zapuščeno, osamljeno in odveč, kjer koli se pojavi. In jo je prav prizadel. Očitno se predavatelju niti ne sanja, kako se počuti.
Ona premišljuje o nehvaležnosti mladih, on pa svetuje, naj s koristnostjo kupuje sprejetost – ali kaj? Če sprejme tezo, da se počuti odrinjeno, ker je nekoristna, to res boli. Kajti vse življenje je bila še kako koristna, delala je za otroke in dom, vse dala in bila vedno na zadnjem mestu, samo da so otroci imeli vse. In ji je bilo prav. Tudi ko so odrasli in se odselili in si ustvarili družine, ji je bilo prav. S Tinetom sta ostala sama v domači hiši, vendar ji je bilo tudi to prav – otroci so morali v mesto, niso mogli ostati tu, kjer ni služb, in tudi za otroke je v mestu vse bolj pri roki. Ko so hodili domov na počitnice, sta se jih veselila, vsakdanje življenje pa sta preživljala sama – in ji je bilo prav.
-
Chamonix na vzhodu Francije sem si od nekdaj zamišljal kot mondeno smučarsko središče. A ob prvem obisku me je presenetila razmeroma preprosta podoba kraja, stisnjenega v dolini pod mogočnim masivom Mont Blanca. Pričakoval sem letovišče, polno dragih hotelov, bleščečih trgovin in gostinskih lokalov, toda Chamonix me je kar takoj prevzel s svojo preprostostjo.
Kraj z okoli 10.000 prebivalci, na višku sezone pa z nekajkrat toliko gosti, se ponaša z idilično lego v razpotegnjeni dolini na nadmorski višini okoli tisoč metrov. Nad njim se dvigujejo visoki gorski vrhovi, ledenik Bossons pa se začenja le nekaj sto metrov višje. Chamonix je privlačen tako pozimi kot poleti, malce turobno je le v deževnih dneh. Doline k sreči ne zapolnjujejo velika hotelska naselja, prenočevati pa je mogoče tudi v mladinskem hotelu ali poleti v avtokampu, ki je še cenejši.
Erzelj – pokušina vin z razgledom
Erzelj se mi je zazdel zanimiv kraj že zato, ker je v Sloveniji to edino krajevno ime, ki se začne s črko E. Leži sredi turistično manj znanih Vipavskih brd, ki le nekaj kilometrov stran od rodovitne Vipavske doline zaznamujejo ovinkaste ceste, ki se vijejo do raztresenih vasi. S posebno slikovito lego se ponaša prav Erzelj, saj se s slemena odpirajo razgledi na Kras s Štanjelom v ospredju in na drugo stran na Nanos. Z bližnjega vrha Tabor (423 m) lahko uzrete kar 17 cerkev na okoliških vrhovih, ob lepem vremenu pa pogled seže vse do Tržaškega zaliva.