»Če v Ljubljani vidite polomljena drevesa, poškodovane klopi v parku, razbite luči javne razsvetljave, porisane fasade, uničeno ograjo na mostu, luknje na javnih površinah za pešce, prevrnjene smetnjake ali odpadke, nametane po ulicah in cestah, avtomobile, parkirane na zelenicah ali celo na otroških igriščih, itd., potem vse to fotografirajte in o svojih opažanjih obvestite zelene nadzornike. Mi vedno čim prej ukrepamo,« svetuje arhitekt Janez Koželj, podžupan in predsednik Društva zelenih nadzornikov Ljubljane.

Srednjeveška Ljubljana

Nedavne arheološke raziskave v središču prestolnice so odgovorile na prenekatero vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v srednjem veku, njene začetke pa premaknile v čas okoli leta 1000. Izjemna odkritja je posebej poudaril avtor razstave in muzejski arheolog Martin Horvat. Lesene posode na Stritarjevi ulici, najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice, presenetljiva najdba vitezovega groba, ki pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega viteškega stanu, do reformacije v Ljubljani so zanimivosti z razstave, ki bo na ogled od 14. 11. do 2. 5. 2018 v Mestnem muzeju Ljubljana. Od 16. do 18. novembra pa bo v Ljubljani potekala 3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.

Za dobro spanje sicer ni najpomembnejša samo postelja, a je od nje odvisno veliko. Primerno ležišče gotovo vpliva na to, kako spočiti se zbudimo, in ne sme biti vzrok za jutranje bolečine v sklepih. A kaj je dobra postelja? Na kaj pazimo, ko med množico ležišč in vzmetnic izbiramo nekaj novega? Verjetno se za novo ležišče odločamo zaradi dotrajanosti ali spremenjenih potreb.

Kje so že tisti časi, ko so namesto vzmetnic služile platnene vreče, polnjene z raznimi materiali, ki so bili pri roki in poceni: slama, listje, morska trava, žima ... Mnogo kasneje so bile ročno izdelane vzmetnice iz več delov, spodnjega v lesenem okviru z vzmetmi in polnili ter zgornjega mehkega dela. Vzmetnica je bila velik strošek, zato jo je marsikdo imel vse življenje. Danes pa je ponudba na trgu res velika, pravzaprav prevelika, da bi se lahko na hitro odločili za menjavo vzmetnice, čeprav približno vemo, kaj želimo in kaj nas pri sedanjem ležišču moti. Stare vzmetnice izgubijo obliko, niso več čvrste in higienične. Obenem pa imamo lahko zdravstvene težave, ki jih neprimerna vzmetnica še poslabša. Nakup kakovostne vzmetnice, ki ne bo spremenila oblike in jo bomo lahko imeli kar nekaj let, je dovolj velik strošek. Zato pred nakupom dobro razmislimo in primerjamo ponudbo. Preizkusimo vzmetnice v trgovini, najbolje večkrat.

November je tu in vse prehitro bo prišel tudi praznični december, ko se bomo prijetno družili in obdarovali. Zato razveselimo svoje drage s toplimi darili iz domače pletilsko-kvačkarske delavnice: pletene dolge rokavice za zmrzljivke, sovice na kapi in rokavicah brez prstov za večje in manjše gospodične ter ljubek kvačkani prtiček, da bo v stanovanju veselo praznično vzdušje.

Dolge rokavice

Potrebujemo: 150 g melirane volne, primerne za pletilke št. 4.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladki vzorec: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Vzorec kite na 56 petljah: pletemo po vzorčni risbi. V vrstah na narobni strani dela pletemo petlje kot leže. Pletemo od 1. do 16. vrste, nato ponavljamo od 5. do 16. vrste.

Na vrtovih in tudi po parkih so to priljubljene cvetoče grmovnice, njihove požlahtnjene sorte pa izvirajo iz manjšega števila vrst, čeprav je v naravi njihova zastopanost precej številčnejša. Pravo bistvo vseh hortenzij je, da sledijo svojemu rodovnemu imenu in vse po vrsti zahtevajo sorazmerno veliko vode. Všeč so jim polsenčna ali vsaj zanesljivo dovolj vlažna rastišča, kjer po potrebi tudi zalivamo. V takšnem okolju sta zagotovljena primerno bujna rast in bogato cvetenje, za kar pa je pomembna preskrba z organskimi in rudninskimi gnojili.

DOBRE STARE VIŽE

Matija Slak je svojo glasbeno pot začel pri ansamblu bratov Slak leta 1953, v zasedbi je bil tedaj tudi brat Lojze. Prvo svojo skupino, ansambel Matiček ali tudi ansambel Matije Slaka, sta leta 1975 sestavila z ženo Rozalijo, ki je v skupini pela. Leta 1995 je zbral skupino Stari znanci, je pa tudi že dolgoletni član Mestne godbe Novo mesto in Društva harmonikarjev Mirna Peč. 

»Moji glasbeni začetki segajo v rosno mladost. Naša družina je namreč zelo veliko prepevala, ko sem imel 8 ali 9 let, sem že poskusil zaigrati na harmoniko, potem pa me je brat Lojze nagovoril, naj zaigram še na kakšno drugo glasbilo, da bi lahko kaj zaigrali skupaj. In tako sem se lotil igranja na klarinet,« se spominja. V novomeški glasbeni šoli je kmalu končal nižjo glasbeno šolo za klarinet, pri vojakih pa se je lotil še igranja na saksofon. Kapelnik ga je povabi k sodelovanju v vojaški godbi, klarinetistov so imeli dovolj, zato mu je predlagal, naj se nauči igranja na saksofon. Dal mu je saksofon in 14 dni časa za vajo. »Ker sem skladbe kar dobro poznal, sem tudi igranje na saksofon hitro usvojil,« je v smehu povedal. 

 Pri nas se le redko sliši, da bi imeli starejši in mlajši ljubitelji filma, praktiki in teoretiki sedme umetnosti ter ustvarjalci in igralci enotno mnenje o kom. Kaj šele pozitivno. Ko pa omenimo Mirjano Borčič, se vsi strinjajo, da je to izjemno pomembna gospa, ki je začetnica filmske vzgoje pri nas in je k filmu pritegnila mnoge mlade zanesenjake, ki so postali ključni akterji naše kinematografije.

Kot vodja filmske vzgoje v Pionirskem domu je vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala otroško in mladinsko ustvarjalnost in jo popularizirala doma in v tujini. Odmevno je bilo njeno delovanje v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi, ki jih je več let pripravljala po...