Dviganje in spuščanje repa, tekanje na kratke razdalje in obračanje glave v različne smeri so značilnosti, ki nakazujejo, da vitke dolgorepke na visokih nožicah lovijo žuželke, črvičke in drugo drobno laznino. Neredko lovijo tudi stoje z različnih prež: slemena strehe, štrleče veje, kupa kamenja, kupa zemlje ... Za letečimi žuželkami poletijo tudi visoko v zrak.

Prav zaradi izbrane hrane se pastirice v naših krajih zadržujejo le v delu leta, ko je le-ta na razpolago. Bela in siva pastirica sta delni selivki, lahko pa tudi prezimita. Rumena pastirica se seli.

 Amar pelos dois ali po naše Ljubezen dveh ali Ljubezen za dva je skladba, ki je letos v Kijevu prvič prinesla Portugalski zmago na tekmovanju za pesem Evrovizije. Zapel jo je Salvador Sobral, napisala pa njegova sestra Luísa Sobral. Občuteno zapeta pesem s pridihom džeza je v trenutku osvojila ljubitelje dobre glasbe. Pevec jo je opisal kot žalostno ljubezensko pesem.

Je pa takšen umirjeni način petja značilen za Portugalsko. Sorodno glasbeno obliko, ki ji pravijo fado, so v svet ponesle predvsem pevke, ki so dandanes na Portugalskem velike zvezde, recimo Ana Moura in Mariza. Podobno občuteno pojejo ljudski pevci.

DOBRE STARE VIŽE

»Kje sva se midva spoznala? O tem je bilo že veliko povedanega. Srečala sva se v tovarni kos, kjer so nastali Štirje kovači. Tam sem bila v službi, in ko se je Franc vrnil iz vojske in stopil skozi vrata, so se najine oči takoj srečale. Ta ljubezen in povezanost pa trajata že 56 let,« pove Hermina Šegovc, pevka v ansamblu Štirje kovači in žena vodje ansambla Franca Šegovca.

Kakšnih 73 let je že, odkar je sedemletni Franc začel igrati na orglice, prejšnji mesec pa je, na srečo zdrav in zadovoljen, v družbi najdražjih praznoval že 80. rojstni dan. »Ko slišim besedo 80, me kar malo strese! Pa raje rečem, da jih nimam še 100, in odštevam nazaj,« pravi v smehu. Pri njih doma se je reklo pri Briclu na Frančevi kmetiji, ki leži na lepem griču v Selovcu blizu Dravograda. Z ženo jo še vedno rada obiščeta in Franc se spominja časov na kmetiji, ko dela nikoli ni zmanjkalo.

Številna zelišča in rastline, ki rasejo na vrtu, krepijo rastline, da so odpornejše proti napadom bolezni. Kamilica, žajbelj, rman vam bodo zagotovo pomagali, da vaše rastline ostanejo zdrave in vas obdarijo z bogatim pridelkom. Uporabite lahko tudi sodo bikarbono.

Škropljenje z domačimi pripravki, ki delujejo proti boleznim, priporočamo vsaj enkrat na teden. V deževnem času škropimo na vsake tri dni ali po vsakem močnejšem dežju. Škropiti začnemo v zgodnjem poletju in pred pojavom prvih bolezni. 

Na seznamu redkih in ogroženih vrst pri nas je tudi človeška ribica, imenovana močeril ali proteus (Proteus anguinus). Že dolgo ni bilo v javnosti o njej toliko govora kot zadnje leto. Kako tudi ne, saj je ena od samičk v Postojnski jami poskrbela za številen zarod, kar je razburkalo domačo in svetovno javnost.

Bledo kačasto bitjece že od 17. stoletja, ko so se pojavili prvi zapis o njem, vzbuja radovednost ljubiteljskih botanikov ter učenih znanstvenikov. Omenjal ga je že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Slišal je namreč zgodbo o jami med Vrhniko in Logatcem, v kateri ždi zmaj in vsake toliko izbruha vodo iz izvira, ko se je nabere preveč. Z naraslo vodo naj bi prišli na površje tudi zmajevi mladiči, po opisu kmeta je bil eden izmed njih »pičlo ped dolg in podoben kuščarju …«.

Pa smo jo dočakali, vročino z njenimi skrajnimi vrednostmi. Zaradi visokih temperatur trpijo ljudje, živali pa tudi rastline v sadovnjaku, na vrtu ter v cvetličnih koritih. Da bi v takih razmerah rastline lahko preživele, moramo najti ustrezno rešitev, ki pa mora biti smiselna in učinkovita. Površnost se nam lahko krepko maščuje.

Po navadi se na listih dreves pojavijo sončni ožigi. Ti se kažejo z rjavimi madeži ali lisami, sfrknjenimi robovi listov s porjavelimi deli ipd. Posledično je fotosinteza oziroma presnova dreves motena, zato se rast ustavi. Na vrtu rastline slabo rastejo, zakrnijo, listi postajajo oleseneli in zato neužitni. Rastline v cvetličnih koritih hirajo, listi so ožgani in se kodrajo, cvetovi so majhni. Nekatere rastline kljub zalivanju ovenijo in propadejo.

»Prespiš lahko pri moji sestri!« je predlagala Filipinka Leticia, ki živi v Sloveniji. Slišati je bilo obetavno in po dopisovanju po elektronski pošti sva se z Maydo dogovorila, da me počaka na manilskem letališču.

V vročem tropskem večeru sva z gostiteljico hitro prispela na obrobje mesta Las Pinas. Čudil sem se živahnim ulicam, v katerih so bile kljub pozni uri odprte preproste restavracije, na športnem igrišču pa se je odvijala tekma. »Čez dan je prevroče,« se je samo nasmehnila Mayda. Hitro sem spoznal, da se filipinski gostitelji ne sučejo ves čas okoli gostov, pač pa jih sprejmejo kot nove člane razširjene družine. Na Filipinih je običajno, da zaradi različnih razlogov v isti hiši živijo tudi sorodniki. Včasih kot pomoč v gospodinjstvu ali na posestvu, še večkrat pa preprosto potrebujejo streho nad glavo v času šolanja ali iskanja zaposlitve. Z Maydino mlado družino živi tašča, ki pomaga pri varstvu in gospodinjskih opravilih. Začasni član družine pa je bil še bratranec, ki je imel zaposlitev v Manili.

Bele Vode so razloženo hribovsko naselje na južnih pobočjih okoli tisoč metrov visokih gozdnatih vrhov, ki se v Smrekovškem pogorju dvigujejo nad Šaleško dolino. Krajevne table nisem našel, a je k sreči v okolici kar nekaj kažipotov. O nastanku imena smo poklepetali v nekdanji vaški šoli. Eden starejših domačinov Alojz Bačovnik je začel: »Tod je vodila kramarska (trgovska) pot, o čemer priča ime prevala Kramarica. Kramarji so se tu ustavljali tudi zaradi vode. Pravili so, da je tako dobra, kot bi pili mleko. In od tod naj bi vas dobila ime Bele Vode.«

Poletno rdeča

Rdeče sadje, stebelni vbod ... in že je na mizi poletje.

Pravkar utrgane češnje in ribez hitro izvezemo s stebelnim vbodom na prtiček poljubne velikosti in oblike. Vzorca (lahko ju povečamo ali pomanjšamo s pomočjo fotokopirnega stroja) prerišemo na svileni papir in ju položimo na želeno mesto na blagu. Vmes vložimo kopirni papir. Ob straneh blago in svileni papir pripnemo z bucikami. Vzorec prerišemo z dobro ošiljenim svinčnikom. Preden papir z vzorcem odstranimo, se prepričamo, ali smo vse obrise natančno prerisali.

V večstanovanjskih objektih obstaja veliko različnih tolmačenj, nesoglasij in tudi sporov v povezavi s samim načinom upravljanja teh objektov. Veliko neenotnih razlag se pojavlja predvsem v povezavi s posli rednega in izrednega upravljanja, v zvezi s pooblastili upravnika pri najemanju izvajalcev, v zvezi z obratovalnimi stroški ipd. Zelo pereč problem, s katerim se srečujejo številni stanovalci, pa je tudi režim rezervnega sklada.

Etažni lastniki morajo obveznost mesečnega vplačila v rezervni sklad določiti s podzakonskim predpisom (v povezavi s 119. členom stvarnopravnega zakonika), in sicer je njegova višina odvisna od ocenjene vrednosti vzdrževalnih del in tudi od samega načrta vzdrževanja.