Želite pridelati najljubše sorte paradižnika, paprike, solate in drugih vrtnin? Tokrat smo pripravili, kako in kdaj sejati za sadike paradižnika, paprike in drugih plodovk in tudi o setvah za sadike solate, čebule, česna in drugih vrtnin. Za setev si priskrbite sveže seme, kakovosten substrat za sejanje in gnojilo za dognojevanje sadik.

V drugi polovici februarja opravimo setev za sadike paprike in jajčevca, ki kalita nekoliko dalj časa kot druge plodovke. S setvijo paradižnika počakamo na sredino marca. Temperatura, potrebna za kaljenje, naj znaša 25 stopinj Celzija. Ta čas setve velja za vse, ki boste sadili v neogrevan rastlinjak, nadstrešek ali v lonce na balkonih in terasah. Za presajanje v ogrevane rastlinjake pa se setve paradižnika lahko lotimo tudi do mesec dni prej. Za setve sadik uporabimo substrat za sejanje, pikiranje in zelišča Naturen Bio. Fina in drobna struktura substrata ponuja idealne pogoje za kaljenje semen ter nadaljnji razvoj sadik. Ustrezno razmerje in koncentracija hranil v substratu pospešujeta razvoj močnega koreninskega sistema. Sejančki so zaradi ustrezne sestave substrata tudi odpornejši proti boleznim in škodljivcem.

Brane Klavžar je harmonikar, ki je napisal večino napevov za svoj ansambel. Zasedbe njegove skupine so bile raznolike, včasih je bil to trio z diatonično harmoniko in mešanim pevskim duetom, neredko pa tudi z večglasnim pevskim sestavom. Delo z ansamblom se je začelo leta 1979, z glasbo pa se še vedo ukvarja tudi kot upokojenec.

Vsak glasbeni začetnik ima svoje vzornike in tudi Brane Klavžar jih je imel. »Brez vzornikov ne bi šlo. Zame je Avsenik bil in je še vedno največji pojem domače glasbe, Lojze Slak pa je sicer njegovo nasprotje, vseeno pa prav tako veliko ime v domači glasbi. In pri petju – Kvartet Do in Slovenski oktet. Vsi ansambli, ki so tedaj delovali, so imeli svoj prepoznavni slog.« Zadnja leta pa so si tako skladbe kot izvedbe mladih ansamblov zelo podobne, doda, in ko danes gleda na te stare čase, ugotavlja, da je bila nekdaj naša domača glasba veliko bolj široka.                                                                                                                             

Roman Planko, po rodu z Dobrne, a že vrsto let živi v Ljubljani, se je s slikanjem začel ukvarjati »iz heca«. Kolegi v službi so opazili, da neprestano čečka po papirju, zato so mu kupili pastelne barvice, »da bo lahko čečkal v barvah«. Z leti se je razvil v odličnega akvarelista. Akvarel je namreč njegova najljubša tehnika, čeprav se kdaj loti tudi drugih. Kar zadeva najljubše motive, je to zagotovo krajina, še posebej pa voda v vseh oblikah. In vrtnice, ki so mu zelo pri srcu.

GREMO NA IZLET

V soboto, 8. aprila 2017

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Jesenice. Ob zadostnem številu prijav odhod tudi iz Celja in Novega mesta.

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo šli na pot ob 7. uri. Med potjo bomo pobrali še potnike z Gorenjskega. Skozi karavanški predor se bomo peljali do Vrbskega jezera in v Vrbi naredili postanek, potem bomo nadaljevali ob obali do Celovca. V Celovcu se bomo sprehodili po mestu in se srečali s predstavniki koroških Slovencev. Potem se bomo odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer bomo pri knežjem kamnu naredili krajši postanek, sledi ogled enega najlepših gradov na Koroškem, močno utrjenega gradu Visoka Ostrovica (Hochosterwitz).

Končno je prišla zima v vsej svoji lepoti. Vsi se toplo oblečemo in uživamo na snegu. Kaj pa naši štirinožni prijatelji? Ali tudi njih zebe? Ali potrebujejo plašček, bundo, škornje?

Psi, ki živijo zunaj, se na zimo zelo dobro pripravijo. Dobijo gosto zimsko dlako, ki jih ščiti pred mrazom tudi po trebuščku. Zima jim ne pride do živega. Hišni ljubljenčki pa ne dobijo tako goste dlake, ker so večino časa na toplem, v ogrevanih prostorih. Če pogledate trebuh hišnega psa, vidite, da dlaka ni ravno gosta in zares nima prave zaščite.

Kako bi ekološko dobro zaščitili drevje na vrtu, kjer so jablane, hruške, slive, breskve in še kaj, da bi bil optimalen čas in maksimalen učinek? Za škropljenje mora biti suh in miren dan brez vetra in temperatura ponoči vsaj 5 stopinj.

Delo s sadnim drevjem se začne že v zimskem času, na pragu pomladi. Čaka nas škropljenje proti mnogim boleznim, ki lahko prizadenejo drevesa, jih močno oslabijo ter zmanjšajo pridelek. Delo je zelo pomembno in zahtevno, saj moramo slediti prebujanju in razvoju drevesnih brstov. Slediti je treba vremenskim napovedim, saj se bolezni razvijajo v toplem vremenu.

Dragi naši bralci in prijatelji,

številni ste že pohiteli s prijavami, naj pa za vse tiste, ki se še odločate, ponovimo, da bo naše že 13. srečanje potekalo v nekoliko manj znanem biseru Jadranske obale – v Neumu v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov in samo 70 kilometrov od Dubrovnika.

Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, zanimive izlete po bližnji in daljni okolici, poučna predavanja in večerne zabave s plesom. 

Pridružite se nam od četrtka, 1. junija, do nedelje, 4. junija 2017.

Svetovno znana razstava Končna postaja morje

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) gostuje razstava švicarskega Muzeja za oblikovanje iz Züricha, ki s plastičnimi odpadki, nabranimi v svetovnih morjih, prikaže, kaj se s tem materialom zgodi, ko izdelek konča svojo življenjsko dobo. Vsako leto jih več kot 6,4 milijona ton nenadzorovano pristane v našem okolju ter naposled v morjih, ki se tako počasi spreminjajo v globalno plastično juho. Čeprav na površju plavajo le majhne količine plastike, so se te zaradi vpliva morskih tokov združile v ogromne plastične spirale.

Kvačkana lahkotnost

Na kvačkanem prtičku vzorci lahkotno prehajajo iz enega v drugega. Tega izrazito dobrega vzorca pa sploh ni težko kvačkati.

Velikost: približno 40 cm premera.

Potrebujemo: 50 g belega in 10 g svetlo modrega kvačkanca, primernega za kvačko 1,25–1,50.

Izdelava: z belim kvačkancem skvačkamo 8 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. Z 1 verižno petljo nadomestimo prvo gosto petljo, nato kvačkamo v krog še 15 gostih petelj. Krog sklenemo s polgosto petljo v verižno petljo na začetku kroga. Nato kvačkamo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj in ga sklenemo s polgostimi oziroma šibičnimi petljami. S polgostimi petljami preidemo tudi v posamezne kroge. Številke označujejo začetek vsakega kroga. Narisan je le en del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, da ga sklenemo v krog. Po končanem 35. krogu nadaljujemo s svetlo modrim kvačkancem. Začnemo pri označeni puščici in kvačkamo do 37. kroga ter delo končamo.