-
Špelini »ta mladi« so odšli na potovanje, kamor res niso mogli vzeti Kaje s seboj.
»Kaj boš počela naslednjih štirinajst dni?« je Špelo po ovinkih vprašala hči.
»Nič posebnega ...«
»Lahko ostane Kaja pri tebi?«
»Težko,« je bila prva misel, ki se je porodila v Špelini glavi, pa tudi prvi občutek, kajti s kužki že dolgo ni imela opravka. Prej, v mladosti, je seveda tudi ona imela dovolj izkušenj z vsemi živalskimi vrstami; njeni otroci so si želeli ptička v kletki, ribico v kozarcu, morskega prašička, muco in kužka, pozneje pa velikega psa – in vsaj vse te naštete so tudi imeli. Imeli so tudi poseben prostor v bližnjem gozdu, kjer so prav obredno pokopavali vse mrtve živalce – zakon narave je namreč tak, da žive stvari tudi umrejo. Do sitega se je Špela namučila z vsemi temi živalmi; otroci so silno zagreti in polni obljub, ko prosijo, naj se družina poveča za kakšno živalco – potem pa navdušenje mine in skrb ostane po navadi kar mami ...
Vračilo socialne pomoči v primeru dedovanja
FINANCE IN MI
Pred leti je veliko hude krvi povzročila praksa države, v skladu s katero je tistim dedičem, ki so podedovali določeno premoženje zapustnika, ki je prejemal eno izmed oblik socialne pomoči, omejila razpolaganje s podedovanim premoženjem, in sicer v višini prejete socialne pomoči prednika (zapustnika).
Država je sporno prakso pravno upravičevala s 128. členom zakona o dedovanju, ki določa, da se lahko dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev pa se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če je bila pomoč financirana iz državnega proračuna, oziroma lastnina občine, če je bila pomoč financirana iz proračuna občine.
Spomladi cvetijo, jeseni rodijo
Cvetje z zelenjem ima v okrasnem vrtnarstvu vodilno vlogo, vendar nas vsaj jeseni mnoge rastline pritegnejo tudi z dekorativnim nastavkom plodov. Prav zato jih lahko učinkovito uvrstimo v nasad, saj spomladi cvetijo in jeseni rodijo. Gotovo se je vredno pomuditi pri nekaterih lesnaticah, pri drevnini, kot z eno besedo rečemo drevju in grmovju vseh oblik in velikosti. Zdaj bo tudi pravi čas, da si ogledamo drevesničarsko ponudbo, morda kaj od tega poroma v rodovitno prst domačega vrta.
Pri sadnih sortah jablan nas cvetje ne zanima ravno preveč, to pa ne velja za z Japonskega izvirajočo vrsto Malus floribunda, ki je na naši celini znana nekaj malega več kot stoletje in pol. Posebno zanimive so nekatere sorte, ki imajo intenzivno rožnato ali rdeče obarvano cvetje, rdečkasto nadahnjeno listje in tudi plodovi so na prerezu rdeči. Ti so prav drobni, preprosto jabolčno zaobljeni in v kuhinji čisto nepomembni, samo za okras. Izjema je sorta 'John Downie', ki ima za droben oreh velike plodove, ki jih je morda vredno predelati v čežano ali pa jih posušiti tako, kot to delajo na azijskem vzhodu. Na začetku omenjena vrsta je s svojimi številnimi križanci pred nekaj desetletji postala zanimiva tudi za žlahtnitelje sadnih sort jablan, saj je odporna proti škrlupu, grozeči glivični bolezni. Po svoje izstopajoča je okrasna jablana s sortnim imenom 'Golden Hornet', saj se njeni drobni zlato rumeni plodovi ohranijo na vejah še dolgo potem, ko je odpadlo listje.
-
Psi imajo kar pogosto težave s kožo. Gotovo ni psa, ki se ne bi nikoli popraskal, vendar tokrat govorimo o srbežu, ki je lahko tako močan, da se pes nenehno praska ali grize, včasih celo do krvi. V tem primeru ga morate seveda peljati k veterinarju, da bo ugotovil vzrok in predpisal ustrezno terapijo. Vzrokov za srbež je namreč več – od raznih alergij (na travo, plevele, cvetni prah, hrano …) do kožnih zajedavcev, lahko pa gre za bakterijsko vnetje kože.
Vnetje kože, ki ga povzročajo bakterije (stafilokoki), se posebej pogosto pojavlja poleti, kadar je poleg vročine še soparno. V takih pogojih se (zlasti pri dolgodlakih psih) bakterije, ki so sicer tudi normalno na koži, razmnožijo do te mere, da povzročijo izredno srbeče gnojno vnetje. Pes z grizenjem in praskanjem stanje le še poslabša in spremembe se lahko izredno hitro širijo.
-
Letošnje poletje ne bo značilno samo po visokih dnevnih temperaturah, ki nas bodo silile v senco ali k vodi, pač pa tudi po obilni vodnatosti, saj je še veliko snega obležalo po kotanjah in plaziščih srednjegorja.
To pa velja v največji mogoči meri izkoristiti na primorski, če smo nekoliko natančnejši, na zgornjesoški strani naše dežele. Največ obiskovalcev slikovite gorske dežele na južni strani Vršiča se zadovolji z gledanjem sinjemodre Soče, ki se razpenjena prebija skozi ozka korita, nekateri se spravijo v kajake, drugi bolj organizirano, a podrejeno v rafte, svobodnjaki pa raje zajahajo kolo ali si oprtajo nahrbtnik, in hajd' v gore. Veliko manj je takšnih, ki raziskujejo stranske doline, v katerih si, gledano po Soči navzdol, z levih pobočij utirajo pot številni slapovi.
-
Da, res je, tudi v Sloveniji imamo Dunaj, le da ima samo osemintrideset prebivalcev. Pot me je vodila do Krškega, kjer sem v starem delu mesta komaj našel odcep ozke ceste, ki se v nekaj zavojih hitro povzpne. V poznem popoldnevu me je popeljala na s soncem obsijane griče z vinogradi. Zvrstila so se naselja z zanimivimi imeni: Cesta, Gora in na koncu še ... Dunaj!
Kakega pol kilometra dolga vas premore le trinajst hiš, ki so razmetane po dveh strmih bregovih. Zadnji se ponašajo s slikovito lego na robu gričevnate planote, s katere se tu in tam odpira razgled na dolino Save, ki se vije daleč spodaj. Hiše zaradi okoliških vinogradov še najbolj spominjajo na zidanice. Raztresena vas nima jedra, trgovine niti gostilne, še cerkve ne. No, cerkev sem na svoje presenečenje našel, pravzaprav kar dve! Več kot meter visoki maketi vzbujata pozornost na vrtu sosednjih hiš. »Obe imata tudi delujočo uro na zvoniku. Tako kot vse, ki sem jih naredil,« mi pove Adolf Gomilšek - Dolfi, avtor neobičajnih umetnin. Izdelovanje cerkvic iz zidakov, betona in drugih gradbenih materialov je bilo njegov konjiček in kar nekaj jih je naredil kot zanimivo unikatno darilo ob posebnih priložnostih za prijatelje, znance in sorodnike. Zadnje čase pa jih zaradi zdravstvenih težav ne izdeluje več.
-
- Ljubljana Festival (do 13. 9.)
Tudi letošnje poletje ponuja pester izbor: od oper, baletov, koncertov do muzikalov in flamenka. Nekaj biserov: Kitajsko nacionalno operno in plesno gledališče bo gostovalo z baletom Konfucij koreografinje Dexin Kong, ki je 77. generacija potomstva velikega kitajskega filozofa, SNG Opera in balet Maribor prihaja z baletom Gusar. Za bolj sproščeno vzdušje bosta poskrbela večer flamenka Vidal in romsko obarvana plesna predstava Sisi iz Budimpešte, ki temelji na legendi o romantični ljubezni med avstro-ogrsko cesarico in grofom...
-
Lahko so plevel ali solatnica, barvito žareče vrtne lepotice, trajne ali enoletne rastline, bodeče ali delikatesno užitne – to so predstavnice iz družine nebinovk in reda košarnic. Pa še kakšno zdravilno zelišče se najde vmes in vsaj ena pomembna industrijska oljnica. Izredno številna je ta družina, pri katerih je košek vedno sestavljen iz veliko cvetov, pogosto so eni jezičasti in drugi cevasti, običajno pa celotnemu socvetju rečemo kar cvet. Vrt je za vse premajhen in naš prostor omejen, zato se pomudimo le pri nekaterih med njimi.
-
FINANCE IN MI
Varčevanje v obliki depozitov je med Slovenci ena izmed bolj priljubljenih oblik varčevanja. Čeprav je tovrstna oblika varčevanja praviloma manj donosna kot kakšne druge oblike (vzajemni skladi, delnice, obveznice), je še vedno močno razširjena. Razloga sta predvsem dva: varnost in tradicija. Slovenci očitno spadamo med konservativnejše varčevalce in zaradi tega bolj zaupamo bankam in hranilnicam kot kakšnim drugim institucijam, ki se ukvarjajo s plemenitenjem našega denarja. Vprašanje je seveda, ali je to zaupanje utemeljeno, ampak to je že druga tema, o kateri bomo pisali kdaj drugič.
»Lepo živi, kdor druži se z nami pri Vzajemnosti«
Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov, bralcev ter prijateljev Vzajemnosti se je 2. junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče …
