Davča obsega kakšnih sedemdeset hiš, ki so raztresene po gozdnatih pobočjih med Poreznom in Blegošem nad Selško dolino. Glede na veliko površino – 24 kvadratnih kilometrov – velja za največjo slovensko vas. Menda je prevelika, da bi jo lahko obhodili v dveh dneh!

Nenavadno ime po ustnem izročilu izvira iz plačevanja davkov nekdanjih prebivalcev. V cerkljanskem narečju so govorili: »Grem davče plačet.« Od tod imeni Davčerji in Davča. Druga različica pa pravi, da so v 17. stoletju naselje poimenovali po pašnikih: In der Alss – v planini. Iz tega je nastalo dAlss, Dalša, Davča.

29. Čufarjevi dnevi

Dvorana Gledališča Toneta Čufarja Jesenice bo od 14. do 20. novembra gostila Čufarjeve dneve, ki so postali uveljavljen festival ljubiteljskih gledaliških skupin v širšem slovenskem prostoru in s tekmovalnim predznakom. Prijavilo se je 27 igralskih skupin iz Slovenije ter zamejstva. Selektor Marko Platan je izbral 6 predstav, ki se bodo morale izkazati pred strokovno žirijo in občinstvom. To so: Zdravnik po sili (DKD Svoboda Senovo), Ti nori tenorji (Šentjakobsko gledališče), Samotni zahod (KD igralska skupina pri Gledališču Toneta Čufarja Jesenice), Machbet (KUD Zarja Trnovlje Celje), Bog masakra (KUD Fofite Medvode), Bomba v bordelu (Društvo Gledališče 2B, Bohinjska Bistrica).

FINANCE IN MI

Upokojenci za banke sicer ne veljajo za najzanimivejšo ciljno populacijo, saj svoje kreditne proizvode raje tržijo pri tistih, ki jih najbolj potrebujejo (predvsem sta to mlajša in srednja generacija), a kljub temu se delež upokojencev pri najemanju kreditov povečuje. Pokojnine so namreč večinoma nizke in posledično si mnogo upokojencev ne more privoščiti izrednih stroškov, ki jih prinese življenje (na primer obnova strehe, beljenje hiše, nakup vozila ipd.). V tem prispevku bomo opisali nekaj specifik, na katere naj bodo pozorni upokojenci, ki najemajo kredit.

 Vrbsko jezero z okolico ponuja številne možnosti za enodnevni pa tudi daljši oddih. Eno izmed večjih avstrijskih jezer očara že z lego pod Karavankami, številni majhni kraji in deželno središče Celovec pa so že od nekdaj priljubljeni med obiskovalci. V drugi polovici 19. stoletja je bil nekaj časa najpomembnejše središče slovenskega narodnega gibanja, danes pa je središče delovanja koroških Slovencev.

Celovec, ki mu pravijo tudi »vrtnica Vrbskega jezera«, ima presenetljivo veliko pokazati. Ob zadnjem obisku sem se prvič povzpel na dobrih 92 metrov visok zvonik cerkve sv. Egidija. Zaradi razgleda seveda, ki sega prek celega mesta do okoliških gora. Nagrajen pa sem bil še z zgodbo o nekdanjih prebivalcih zvonika: ob koncu srednjega veka je bila stražarjeva naloga v obrambnih pa tudi cerkvenih stolpih opozarjanje na sovražnika in požare. Kasneje se je pridružila še skrb za urne mehanizme.

Jagode goji imajo številne pozitivne lastnosti, ki vplivajo na zdravje. Če izberete novejše sorte, ki imajo debele jagode in ne rastejo tako bujno, boste s pridelkom zagotovo zadovoljni. Pri teh sortah je tudi rez lažja. Sadite jih lahko tudi v večje posode in korita. Z boleznimi in predvsem škodljivci nimajo težav. Plodovi pa so vsestransko uporabni v prehrani. 

Ali imate težave s stresom in drugimi tegobami sodobnega časa? Pokusite jagode goji, ki spodbujajo obrambne spodobnosti telesa, izboljšujejo vid, ščitijo jetra, dvigujejo kakovost krvi in na splošno delujejo proti staranju ter krepijo imunski sistem. Priporočajo jih za lajšanje težav z jetri, ledvicami, pri težavah s sklepi, glavobolih, impotenci, visokem krvnem tlaku. 

Zdenka Vinšek z Iga si je kot mladostnica predstavljala, da bo študirala kakšno umetniško smer: zanimali so jo tako slikarstvo in glasba kot gledališče. A je naneslo drugače in je te svoje talente s pridom izkoristila kot diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Najdlje in najintenzivnejše pa jo skozi življenje spremlja slikanje. Njena najljubša tehnika je akvarel, »ker je adrenalinska tehnika, saj do konca ne veš, ali bo slika uspela ali ne. Tu namreč popravkov ni.« Blizu ji je realizem, vendar ne želi motivov le preslikavati, pač pa vedno doda nekaj svojega in ustvarja domišljijske kompozicije. Njena posebnost so risbe s področja figuralike. Všeč so ji tudi ilustracije, tako je ilustrirala strokovne članke in igrice za otroke v reviji Otroci in dve pesniški zbirki.

Praznični adventni čas

Svečke na prtiču naznanjajo začetek adventa, časa miru, najlepših pričakovanj in izpolnjenih želja.

Za prtiček velikosti 80 x 80 cm potrebujemo 100 x 100 cm belega blaga, na katerem lahko štejemo niti. Za vezenje potrebujemo po eno rumeno, oranžno, vijoličasto, temno vijoličasto in rjavo prejico ter po tri zelene, temno zelene in svetlo vijoličaste prejice.

Vzorec vezemo s 3 nitkami deljive prejice čez 4 x 4 nitke na blagu. Svečo, plamen, listje in bunkice na cvetličnem aranžmaju vezemo s križnim vbodom, stebla in vejice pa vezemo s stebelnim in prednjim vbodom.

Bliža se konec leta in najbrž vsak po malem ob tem že čuti nervozo. Najprej nas skrbi glede daril za vse sorodnike in prijatelje, potem pa razmišljamo, kaj bomo sploh ponudili gostom. Nekaj slaščic je mogoče pripraviti vnaprej. Še več: celo bolje je, saj se šele tako izoblikuje tista prava aroma.

Mnogo drobnega peciva lahko spečemo vnaprej, saj se večina piškotov v pločevinastih škatlah obdrži več tednov brez posebne škode. To so vsi krhki piškoti brez kremnega polnila ali čokoladnega obliva. Piškoti z marmelado so pogojno obstojni, ne smejo biti preveč vlažni, sicer splesnijo. Sama se adventne peke lotim vedno tako, da najprej spečem vse enostavne piškote in jih pospravim v škatle. Spečem tudi vse tiste piškote, ki jih bom še posebej okrasila, saj se z okraševanjem raje ukvarjam le nekaj dni pred porabo. Okrašene piškote je namreč treba pazljiveje shraniti, navadno med posamezne plasti položim plast povoščenega papirja, da okras gotovo ostane na njih in se piškoti ne polomijo.

Kvačkana smreka

Potrebujemo:

temno zelene, škrlatne, rdeče, rožnate in vijoličaste tekstilne špagete ali debelejšo volno

kvačko št. 10

škarjice

stožec iz stiropora višine 65 cm (ali manj)

zeleno barvo za trde podlage

pištolo za vroče lepljenje

šivanko za šivanje tekstilnih špagetov

Izvedba: Iz zelenih tekstilnih špagetov nakvačkamo stožec. Začnemo pri vrhu, tri verižne petlje sklenemo v krog s polgosto petljo, nato kvačkamo same goste petlje v spirali. V tretji vrsti iz ene petlje naredimo dve petlji, nato postopno dodajamo petlje v vsaki drugi vrsti, in to po dve, po tri, po štiri, po pet petelj enakomerno po krožnici. Ali pa delamo na pamet, po občutku, le da preverjamo obliko po stožcu. Ko prevleka v celoti pokriva stožec, naredimo še zadnjo vrsto, v kateri po dve in dve petlji pokvačkamo skupaj. Stožec prebarvamo z zeleno barvo in ga posušimo. Pustimo pol metra dolgo nitko, kvačkano prevleko potegnemo čez stožec, spodaj pa nit prevlečemo na nekaj mestih čez rob, jo stisnemo skupaj in zazankamo.