Na okrasnem vrtu je le malo rožic, ki ves topli del leta razkazujejo lepoto cvetja, zato so dobrodošle tiste rastline, ki privabljajo poglede z dekorativnim listjem. Lahko so to enoletnice, trajnice ali tudi lesnate rastline. Pisanost in raznobarvnost sta ne nazadnje poživitev sicer prevladujočega zelenja, čeprav v neštetih odtenkih. Za osvetlitev vrtnih senc izbiramo svetle kombinacije, saj rdeči in drugi temnejši odtenki zaživijo šele na soncu.

Pisana kopriva in perila sta si po videzu podobna rodova in bližnje je tudi njuno botanično sorodstvo. Oboje gojimo izključno zaradi lepo obarvanega listja, vsaj perilo pa je podobno kot špinačo ali blitvo mogoče uporabiti tudi v kuhinji. V njeni tropski domovini znajo to užitnost koristno uporabiti. Oba rodova povezuje zaresna občutljivost za mraz, saj rastline prenehajo rasti, še preden temperatura pade do nič stopinj. Pisane koprive so v naših krajih znane že vsaj 160 let in najprej so jih gojili izključno kot lončnice. V sodobnih nasadih enoletnic pa je njihovo mesto na prostem, kamor jih sadimo takoj, ko je dovolj toplo za paradižnik.

Paradižnik naj bo ekološki

Paradižnik na gredici ima rad toploto in sonce, deževna leta pa mu niso najbolj naklonjena. Kljub temu pa smo lahko z nekaj ukrepi pri vzgoji paradižnika prav uspešni tudi v deževnih poletjih.
 

Ob sajenju v gredice, visoke grede ali posode dodamo sadikam zemljo za paradižnike Bio Plantella, ki je bogata s humusom, bioaktivno glino in hranili. Paradižnik potrebuje veliko količino hranil, saj plodove tvori vse poletje in še v jeseni, zato ga je treba med sezono dognojevati. Za pravilen razvoj plodov potrebuje veliko naravnega kalija in primerno količino fosforja, ki sta pomembna za tvorjenje sladkorja in s tem slasten okus. Za gojenje paradižnika v posodah ali visokih gredah je najbolje uporabiti Bio Plantello Nutrivit za paradižnike...

Pisano cvetje

Vezenje dveh različnih cvetličnih vzorcev, ki se ljubko dopolnjujeta, nas bo prijetno sprostilo.

Vzorca sta primerna za prt velikosti 65 x 65 cm oziroma po potrebi. Potrebujemo 70 x 70 cm blaga, na katerem lahko štejemo niti. Za vezenje potrebujemo 2 rdeči prejici ter po 1 prejico v svetlo rdeči, oranžni, rožnati, rumeni, modri in zeleni barvi.

Najprej preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec. Blago prepognemo po dolgem in počez in z naudarkom označimo sredino. Poiščemo sredino vzorca na predlogi in vezemo od sredine navzven (označena je s puščico). Preden se lotimo vezenja, vse robove obšijemo s cikcakastim vbodom, da se blago ne cefra.

Cepljene sadike so vse bolj priljubljene, saj ponujajo veliko več prednosti od sejanih sadik. Pri cepljenih plodovkah zasledimo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, melone in lubenice. Veliko ljubiteljskih vrtnarjev hiti z zgodnjimi nakupi in sajenjem v pričakovanju zgodnjega pridelka. Če sadimo sadike plodovk v neogreto zemljo, se ne ukoreninjajo. Posledično slabše rastejo, ker slabo razvit koreninski sistem ne oskrbuje rastlin s hranili.

Pri sajenju pazimo, da cepljene plodovke sadimo v enako globino, kot so bile vzgojene v lončku. Če jih sadimo globlje, kot je to pri sejanih paradižnikih običajna praksa, se izniči pomen podlage. V tem primeru dobimo učinek sejane plodovke in od vseh prednosti cepljene zelenjave se lahko poslovimo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 25. junija 2016

Vstopna mesta: Ljubljana, Trebnje, Novo mesto; Kranj, Maribor, Celje in Nova Gorica (če bo najmanj 15 potnikov)

Odhod avtobusa iz Ljubljane (Dolgi most) bo ob 7. uri zjutraj, pot bomo nadaljevali mimo Trebnjega in Novega mesta. Prvi postanek bomo naredili na sončni strani Gorjancev na Jugorju, kjer boste dobili vstopnico – »vinojeto« za Belo krajino. Za dobrodošlico bomo pokusili »karampampuli« in pogačo. Nadaljevali bomo do Radovice, kjer bomo s pomočjo »strogega« učitelja v šoli Brihtna glava na duhovit in zanimiv način spoznavali Belo krajino. Na koncu šolske ure boste prejeli »izpričevalo« z imenom in priimkom kot dokaz, da ste usvojili osnovno...

Dragi naši bralci in prijatelji! Do našega srečanja v dalmatinskem Primoštenu od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija, nas loči le še slab mesec. Očitno smo izbrali pravi kraj, saj ste se na povabilo množično odzvali in v zelo kratkem času zapolnili nastanitvena mesta. Pri Kompasu se trudijo poiskati prosta mesta tudi za tiste na čakalni listi.

Prav je, da obnovimo, kaj vse bomo na srečanju počeli. V četrtek se bomo na pot podali v zgodnjih jutranjih urah in se peljali naravnost do hotela v Primoštenu, kjer nam bodo domačini ob pijači dobrodošlice pripravili dalmatinski sprejem, potem si bomo ogledali še staro mestno jedro. Po večerji sledi spoznavni večer, za zabavo in ples bo vse večere skrbela tamkajšnja priljubljena glasbena skupina, zapela nam bo tudi dalmatinska klapa, v dobro voljo pa nas bo s posebno točko spravila igralka Lucija Čirović (marsikdo se je verjetno spomni v vlogi Fate iz televizijske serije TV Dober dan). Drugi in tretji večer bodo nastopili tudi prijavljeni na tekmovanje Vzajemnost ima talent (prijave bodo sprejemali že vodniki na avtobusu).

Slike, ki dajejo energije

Kranjčanka Maja Cerar sicer še ni upokojena, a jo je za razstavljanje v prostorih Vzajemnosti spodbudila kolegica s skupnega slikarskega tečaja.

Za likovno ustvarjanje jo je v mladosti navdušil stari oče Franc Štanger, ki je bil naivni slikar in rezbar. Začela je obiskovati likovne tečaje, kljub temu pa se je sprva vpisala na pravno fakulteto, a jo je kmalu zamenjala za študij na likovni akademiji. Pri tem jo je zelo podpiral takratni partner Miro Cerar, s katerim sta bila kratek čas celo poročena.