Okrog dneva mrtvih pokopališča obišče več ljudi kot po navadi, zato njihovi ureditvi pred tem praznikom posvečamo večjo pozornost. Za grob, kjer počivajo naši najdražji, skrbimo in ga negujemo v spomin nanje, pa tudi zato, ker bo verjetno nekoč tudi naš poslednji dom. Včasih smo bili pri izbiri rastlin omejeni predvsem na marjetice in mačehe, danes je izbira večja, tako da se lahko odločimo za različne zasaditve, in to glede na to, kako veliko površino imamo, koliko časa lahko namenimo vzdrževanju groba in kaj nam je bolj všeč.

Poleg fasade so okna tisti del hiše, ki pusti največji vtis na mimoidoče. A za stanovalce so prav tako kot videz pomembne tudi njihove druge lastnosti.

Danes uporabljamo enojna okna. Šipi sta vpeti v en okvir, vmesni prostor pa je napolnjen bodisi z zrakom bodisi s plini, ki zagotavljajo še dodatno toplotno izolativnost. Poleg dvoslojnih vgrajujejo tudi okna s trislojno zasteklitvijo, a praviloma le v novih, predvsem pasivnih hišah. Ker so steklene površine vse večje, prispevajo precej tudi k energetski porabi. Okna so pogosto zaslužna kar za polovico vseh toplotnih izgub v zgradbi. Podatek, ki nam pove več o tem, je koeficient toplotne prehodnosti okna, ki naj bi bil pri standardni zasteklitvi nižji od 1,1, pri pasivni gradnji pa od 0,7 W/m² K.

GREMO NA IZLET

V soboto, 24. oktobra 2015

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Kranj

Iz Celja se bomo odpeljali ob 7. uri (iz Ljubljane ob 8.00 in iz Kranja ob 8.30). Peljali se bomo mimo Kranjske Gore in Rateč do Belopeških jezer in imeli krajši postanek pri slikovitih jezerih pod Mangartom na italijanski strani. Nadaljevali bomo do Trbiža, kjer bo postanek za obisk tržnice. Potem se bomo peljali po Kanalski dolini mimo Žabnice, Ukev do Tabelj. V Ravanci, prijetni vasici v Reziji, bomo spoznali posebnosti rezijanske govorice in plesa.

Ime Mirjam Grilc je dobro znano med ljubitelji zdravilnih čajev. Ta zeliščarica s Šenturške Gore namreč že vrsto let zalaga naše tržnice in trgovinice z zdravo hrano z nabranimi čaji, ki lajšajo to ali ono težavo. Na posestvu najdete do 60 različnih zeliščnih vrst, iz katerih Mirjam potem dela tudi kreme in zdravilne izvlečke. Pozimi najde čas za pisanje knjig in zeliščnih koledarjev.

Od pomladi, ko začnete urejati okolico, in do poletja, ko se nastavljate toplim sončnim žarkom, Mirjam teka po pobočjih Krvavca in nabira liste, cvetove, korenine. Da bi potem te zdravilne zeli sušila, jih predelala in ustekleničila za vaše zdravje. Daleč stran od glavnih cest, po brezpotju planinskih travnikov. Mirjam je otroštvo sicer preživljala v prestolnici, vendar v Rožni dolini, zato je bila pravzaprav ves čas v stiku z naravo.  Za zdravilne rože se zanima že od prvih let življenja.

Kljub naprednemu gospodarstvu ostaja tradicionalna Irska zvesta svojim vrednotam, ki se le počasi spreminjajo. Občutil sem jih na podeželju, še posebno na redkeje naseljeni zahodni obali otoka. Od severa do juga se razprostira več kot tisoč kilometrov razgibane obale. Ponekod se končuje s strmimi prepadnimi stenami. Tako na Irskem najdemo najvišje tovrstne obale v Evropi (Slieve League) pa tudi najspektakularnejše (Clifs of Moher).

Nasprotje prepadnim stenam so dolge peščene plaže. Toda morje je kljub oceanskemu vplivu žal prehladno za brezskrbno namakanje. Kar pa seveda ne odvrne ljubiteljev deskanja na valovih, ki se v neoprenskih oblekah neutrudno predajajo zanimivemu športu.

Septembra sejemo in pobiramo številne vrtnine. Najbolj znane so špinača, zimska solata in motovilec. Ne pozabimo tudi na setev blitve, rukole in redkvice. Še vedno je čas tudi za zeleno gnojenje.

Če špinačo sejemo do sredine septembra, jo režemo še v tem letu. Špinača, ki jo bomo sejali kasneje v septembru in oktobru, prezimi in jo režemo spomladi. Običajno jo sejemo na gredice, kjer smo gojili solato, paradižnik, kumarice, papriko, jajčevce, feferone, bučke, lubenice in melone.

Prezimne sorte solate sejemo do konca septembra, včasih je uspešna še poznejša setev. Setev krhkolistnih sort opravimo v več terminih, in sicer v začetku septembra in začetku oktobra. Mehkolistne sorte pa v sredini septembra in sredini oktobra. Pri solati pazimo, da je ne sejemo poleg peteršilja, v tem času se bo dobro počutila ob špinači.

Z naravo in vrtom ni nikoli dolgčas in jesensko obdobje ponuja obilo pestrega zadovoljstva, a tudi nekaj opravil, ki so povezana prav s tem letnim časom. Z nekaterimi vrtnimi deli zdaj ni dobro odlašati. Čebulnicam se že mudi, vsaj tistim, ki naj pripravijo cvetočo dobrodošlico naslednjo pomlad. Na to se moramo pripraviti že pred zimo, da bodo imele korenine dovolj časa za potrebno rast.

Strokovno popolnoma zgrešeno in rastlinam neustrezno je morebitno sajenje čebulic iz »ugodne ponudbe« neprodanih zalog enkrat v marcu. Osnovni elementi cvetne pomladi morajo biti posajeni že jeseni, pa naj bodo to žafrani, vetrnice, tulipani ali narcise. Pravi prostorček za čebulnice je vsak presledek med grmovnicami in drugimi trajnicami, za katerega ne načrtujemo zgodnje pomladne zasaditve. Nekaj koristnih namigov iz prakse pa je vseeno vredno upoštevati. Karkoli že nameravamo nakupovati za jesensko sajenje, je zdaj v glavnem že na policah, a zaloga in izbira se utegneta tudi zmanjševati, zato ne smemo odlašati. Pomembno je tudi, da se ob zgodnjem sajenju ni treba bati mokrotnih dni, ko človek ne more s prsti in motiko v zemljo. Nad posajenimi gomoljčki in čebulami naj bo prsti za njihovo dvakratno debelino.

Džins je stalnica v modi in vsako leto nas navduši z različnimi načini nošenja in kombiniranja. To so oblačila, ki jih ne povozijo ne trendi ne čas. Indigo moder, temen, svetel, zguljen, strgan, s poudarjenimi šivi, udoben, praktičen, tanek, prožen – džins je vedno mladosten in enostaven za vzdrževanje.

Džins (jeans) so hlače, izdelane iz tkanine, imenovane denim. To je vrsta trpežnega blaga, ki so ga izdelovali v francoskem mestu Nime (denim = de Nimes = iz Nima) in so ga tradicionalno barvali z indigom. Danes ga nosimo na različne načine in za različne priložnosti. Iz denima je praktično vse: obleke, srajce, jakne, klobuki, sandali, torbe, pasovi, krila in seveda hlače, ki so najpogostejši kos, ki ga imamo v omari. Primeren je za vse generacije, le paziti moramo, kakšen material, kroj in tudi barvni odtenek izberemo. Seveda v zrelih letih ne bomo izbirali modelov po zadnji modi, v ponudbi pa lahko najdemo tako imenovane večne kose klasičnih krojev in kakovostnih materialov.

Zrnje sreče in obilja

S soncem obarvano zlato rumeno koruzno zrnje prinaša srečo in obilje. Zato razveselimo ljube nam goste s čudovitim prtom, izvezenim z mlečnimi koruznimi storži.

Vzorec je primeren za vezenje na velikem prtu, kvadratnem nadprtu, na prtičkih, zavesah itd. Posamezne storže pa lahko tudi domiselno oblikujemo v nove vzorce.

S pomočjo kopirnega stroja povečamo vzorec (ena polovica) za 75 odstotkov (za prt velikosti 180 x 140) oziroma po potrebi. Polovico vzorca prerišemo na svileni papir, označimo sredino, drugo polovico prerišemo v zrcalni sliki. Blago preganemo po dolgem in počez in zgibe ob niti prešijemo s sprednjimi vbodi. Svileni papir z vzorcem in označeno sredino položimo točno na označeno sredino na blagu. Vmes vložimo kopirni papir za blago. Ob straneh blago in svileni papir pripnemo z bucikami. Vzorec skrbno prerišemo z dobro ošiljenim svinčnikom. Preden papir z vzorcem odstranimo, se prepričamo, ali smo vse obrise natančno prerisali.