Slike, ki dajejo energije

Kranjčanka Maja Cerar sicer še ni upokojena, a jo je za razstavljanje v prostorih Vzajemnosti spodbudila kolegica s skupnega slikarskega tečaja.

Za likovno ustvarjanje jo je v mladosti navdušil stari oče Franc Štanger, ki je bil naivni slikar in rezbar. Začela je obiskovati likovne tečaje, kljub temu pa se je sprva vpisala na pravno fakulteto, a jo je kmalu zamenjala za študij na likovni akademiji. Pri tem jo je zelo podpiral takratni partner Miro Cerar, s katerim sta bila kratek čas celo poročena. 

Keramika kot umetnost budi ustvarjalnost otrok in odraslih ter spodbuja v njih željo po likovnem izražanju. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje vlada veliko zanimanje za znanje oblikovanja keramike.

 Lučka Šićarov, diplomirana filozofinja in učiteljica razrednega pouka, iz Ljubljane je že dvajset let mentorica krožka keramika na ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer poučuje šest skupin, eno pa v Domžalah. Na teden ima vsaka skupina po tri pedagoške ure. Ustvarjajo v najetih prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na Beethovnovi 5, kjer imajo tudi peč za žganje gline.

Več kot polovica nekdaj najmanjše jugoslovanske republike leži na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Svojevrsten pečat pa ji daje še pestra in razvejana, dobrih tristo kilometrov dolga morska obala, ki privlači največ turistov. Tudi Slovence.

Od leta 2006, ko je Črna gora postala samostojna, sem jo obiskal že nekajkrat. In moram reči, da se je v tem času marsikaj spremenilo. Žal so najopaznejše številne novogradnje ob obali in vedno višje cene. A domačini so še vedno prijazni in radi poklepetajo s prebivalci nekdanje skupne države. V Črni gori danes živi tudi okoli štiristo Slovencev in z nekaterimi sem se srečal v edinem slovenskem društvu Vida Matjan v prestolnici Podgorici. Med njimi je tudi upokojenec Mariborčan Milan Filipič. Poklicna pot ga je pripeljala v Črno goro, kjer si je ustvaril družino – in ostal. »Slovenščina mi ne gre več tako dobro z jezika,« se je skoraj opravičeval v prijetni hiši na obrobju mesta. »A z znanci iz Slovenije še ohranjamo stike in marsikateri nas tudi obišče. No, večina le na poti proti morju …«

Nekoč sta bili to ločeni naselji, danes pa naključni obiskovalci komaj opazijo, da gre za dva kraja. Skupaj tvorita strnjeno vaško naselje nad Tržiško Bistrico in ob vznožju gozdnatega Udin boršta, v katerem najdemo številne kraške pojave vključno z jamami in votlinami, s katerimi je povezan izvor imena Duplje. Že Valvasor je v svoji 11. knjigi Slave vojvodine Kranjske razložil izvor imena: »Nemško krajevno ime Dupplach izvira iz ljudske oznake Duplje. Ljudsko ime prihaja od velike podzemeljske jame v bližini ...« Tudi nemška poimenovanja Dewplach, Duplach, Dupplach vsebujejo slovensko besedo Duplje.

Veliko ljudem za volanom se zdi, da nam vožnja ne dela nikakršnih težav in smo dobri in varni vozniki. Pa smo res? O tem presojajo zdravniki medicine dela, s katerimi se večinoma srečujemo le na pregledih za službo. Tisti, ki nosijo očala, morajo vmes večkrat podaljšati vozniški izpit, enako velja za starejše voznike, saj jim dovoljenje velja do sedemdesetega leta. 

Kot pravi Majda Gaberšek, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, se pri njej oglasijo starejši vozniki, ko jim poteče vozniško dovoljenje. Nemalokrat se zgodi, da je to prvič pri osemdesetem letu, saj je vozniško dovoljenje včasih avtomatsko veljalo do te starosti. Zdravnica najprej preveri vid. Pravi, da leta naredijo svoje in pri šestdesetih letih praktično vsi potrebujemo očala vsaj za gledanje na blizu, kaj kmalu pa tudi na daleč. Sledi pregled sluha, to je lahko enostaven test, kjer preveri, ali pacient sliši šepet s petih do šestih metrov. V primeru slabih rezultatov pa jih napoti na nadaljnja testiranja. Za varno vožnjo so pomembni tudi dobri refleksi, žal se nam ti s starostjo slabšajo, zato je naš reakcijski čas bistveno daljši.

Nikola Tesla – človek prihodnosti

Od rojstva tega genialnega znanstvenika, izumitelja in inženirja, ki je odkrival naravna načela in zakone ter patentiral okoli 300 izumov, letos mineva 160 let. Veliko njegovih inovacij ima poseben pomen zaradi globalnega značaja in univerzalne uporabnosti, Teslov večfazni sistem je omogočil učinkovitejši prenos električne energije na daljavo in je pomembno prispeval k razvoju sodobne industrijske civilizacije. Razstava v Cankarjevem domu nas vodi skozi življenje, delo in vizijo Nikole Tesle, obsega kombinacijo različnih razstavnih predmetov – od maket do delujočih modelov. Med drugim so predstavljene pomanjšane makete hidroelektrarne na Niagari, njegovih laboratorijev, letala na navpično vzletanje, transformatorja, črpalke in turbine, ladjice na daljinsko vodenje … Predmeti so iz Muzeja Nikole Tesle v Beogradu.

Namesto da bi šli čez nekdanjo slovensko-italijansko mejo nakupovat, si vzemimo čas in obiščimo katero od številnih zanimivosti v zaledju Trsta.

Ko se peljemo z Opčin proti Tržiču (Monfalcone), opazimo na desni strani na visokem hribu cerkev z obzidjem. To je Repentabor, ki se dviguje nad vasico Col pri kraju Repen. Z višine 418 metrov je lep razgled na okoliške vasi, v katerih še danes večinoma živijo zamejski Slovenci, proti morju in proti Alpam v daljavi.

Na vrhu Tabora je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče prvotnih prebivalcev, dokler ga niso zasedli Rimljani. Kasneje so grič zasedli vitezi templjarji. Cerkev na njem pa je prvič omenjena leta 1316. Legenda pravi, da je nekoč star, zapuščen Tabor zasedel nekdo, ki je ponoči hodil med hišami in topotal s kopiti ter kradel kokoši in druge majhne živali. Vaščani so domnevali, da je vrag, a ko so se poskusili povzpeti na grič, jih je nekdo zasul z ognjenimi butarami. Za napad na grič so nato najeli mimoidočega viteza, rezultat pa je bil enak.