Del Krasa med Čičarijo in Brkini se imenuje Matarsko podolje. Primorska avtocesta je le nekaj kilometrov stran. A le nekaj deset metrov stran od prometnih poti se začenja samoten zakraseli svet, dišeč po borovi smoli in brinu ter poln naravnih skrivnosti: brezen, dolin in jam. Matarske jame so med najbolj nedotaknjenimi pri nas, večinoma znane le jamarjem. Razen jame Dimnice.

Po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (Modrijan, 2009) je krajevno ime Materija verjetno tvorjeno iz romanske osebnoimenske osnove Mataro, ki spada k svetniškemu imenu Matej. Domnevo potrjuje dejstvo, da se je vas nekdaj imenovala tudi Santo Mattia. Materijo v občini Hrpelje-Kozina sestavljajo tri vasi: Bač pri Materiji, Povžane in Materija, najmanjša med njimi.

Predstavili vam bomo gojenje fižola, leče in čičerike. Več nasvetov o gojenju drugih vrtnin najdete na spletni strani Zeleni svet. Stročnice so zdrave in osnova ekološkega kolobarja, zato jih gojite v vsakem domačem vrtu.

Stročnice uspešno nadomeščajo živalske beljakovine. Vir rastlinskih beljakovin so: fižol, leča, čičerika, grah, bob in soja. Sejemo največ fižola, zagotovo pa ne smemo pozabiti tudi na manj pogoste stročnice, kot sta leča in čičerika, in druge stročnice. Veliko soje pridelujejo v sosednjih državah, zato lahko z njo bolj poskusimo tudi v Sloveniji.

Z vzpenjavkami v bivanjskem okolju ustvarjamo navpično razsežnost, ki je nežnejša od togih vej grmovnic ali drevesnih stebel. Izbira med vrstami in sortami je velika, botaniki pa bi jih delili na takšne, ki se oklepajo z viticami, z oprijemalnimi koreninami ali pa se ovijajo po oporah z vedno iščočim gibanjem rastočih vršičkov. Mnoge cenimo predvsem zaradi osvežujoče zelenega listja, kjer je včasih zelenina celo popestrena z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo, ko se bujno razcvetijo.

Klasično je vedno modno

Moški ne marajo preveč izrazitih pletenih vzorcev. Zato jim bo všeč klasičen in modno brezčasen pulover.

Velikost: 48; za vsako manjšo/večjo številko odvzamemo/dodamo 2 cm (= 8 petelj) po širini in 2 cm (= 7 vrst) v višino.

Potrebujemo: 400 g bombažne preje (za vsako manjšo/večjo številko po 50 g manj oziroma več ); pletilke št. 2,5 in 3.

Vzorci – Patentni vzorec 1/1: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Osnovni vzorec (nasnutek je deljiv s 4 + 1): 1. vrsta: *2 levi petlji, 1 desna petlja, 1 leva petlja*, ponavljamo od * do *, 1 leva petlja. 2. in vse sode vrste: 1 desna petlja, *1 desna petlja, 1 leva petlja, 2 desni petlji*, ponavljamo od * do *. 3. vrsta: 2 levi petlji, 1 desna petlja, za katero vbodemo 1 vrsto niže, 1 leva petlja*, ponavljamo od * do *, 1 leva petlja. 5. vrsta: ponavljamo od 3. vrste.

Mongolija je ena izmed najmanj poseljenih držav na svetu, po površini je 77-krat večja od Slovenije, ima pa samo tri milijone prebivalcev. Državi, ki jo obdajata – Rusija na severu in Kitajska na jugu, sta v zgodovini zelo vplivali na njen razvoj. V 13. stoletju je "kralj vesolja", kot so imenovali Džingiskana, s spretnostjo in vojaško nadarjenostjo ustvaril največji imperij v zgodovini človeštva. Segal je od Pekinga na vzhodu do Kaspijskega morja na zahodu.

Ulan Bator (Ulaan Baator), ki v prevodu pomeni rdeči junak, je hkrati glavno in največje mesto Mongolije. V njem so zgradbe še iz sovjetskih časov in tudi moderne, v nebo segajoče stavbe, ki spomnijo, da je Mongolija napredna dežela. Osrednji trg Sukhbaatar se imenuje po "heroju revolucije" Damdinu Sukhbaatarju, ki je leta 1921 razglasil neodvisnost od Kitajske. Po petnajstih letih neodvisnosti pa so v državo leta 1937 prišli Sovjeti in imeli vse do razpada Sovjetske zveze močan vpliv na Mongolce.

Naj na praznični čas spominjajo tudi okraski na policah – od pobarvanih pirhov do metuljev, ptičkov, zajčkov, piščančkov, kokošk …

Velikonočni zajec

Potrebujemo: 2 jajci iz stiropora različnih velikosti, gumo moss, lepilo mekol, kosmato žico, malo polnila za repek, biserček za nosek, košček belega kartona za zobe, par migajočih oči, povoščeno vrvico za brke, oranžen papir ali filc, zeleno rafijo, bucike, olfa nož.

 Na večje jajce pritrdimo manjše, da dobimo trup z glavo. Iz gume moss izrežemo ušesa in tačke. Tačke z bucikami pritrdimo na telo, v glavo z olfa nožem zarežemo dve zarezi, v kateri vtaknemo in zalepimo ušesa. Z daljšo buciko pritrdimo brke skozi biserček, obenem pritrdimo tudi zobke, prilepimo migajoče oči.

Se spomnite prvih mobilnih telefonov? Velike črne škatle s številčnico in malim zaslonom, iz katere je štrlela antena. Prvi takšni telefoni so bili pri nas na voljo v devetdesetih letih. Čeprav so z današnje perspektive morda malo smešni, pa so takrat predstavljali revolucijo in so izbrancem omogočali, da so bili dosegljivi vedno in povsod.

Sčasoma so se aparati zmanjševali, postajali so vse dostopnejši, poleg telefoniranja pa so omogočali tudi druge aktivnosti. Z njimi ste lahko pošiljali kratka sporočila, igrali igrice, računali, nekoliko kasneje pa tudi brskali po spletu, poslušali glasbo, fotografirali in pošiljali slike, uporabljali elektronsko pošto ter še mnogo drugega. Vse to ste lahko počeli s programi, ki so bili že nameščeni na telefonu. Telefoni pa so večinoma imeli tipke, prek katerih ste vse to počeli.

Končno je na naša vrata potrkala pomlad. Sonce nas je zvabilo iz domov, počasi že načrtujemo nove zasaditve na vrtičkih in urejamo balkone. A rože še ne bodo tako hitro zrasle, temperature znajo biti dopoldne še vedno nizke, zato se raje odpravimo tja, kjer je pomlad že v polnem razmahu.

Pot do morja mine, kot bi trenil. Sproščen pogovor, malo 'heca', in že smo na obali. A iz avtomobila ne uspemo kar skočiti, saj je prijetna pot vseeno dolga in naporna.

Kaj se z nami dogaja med daljšo vožnjo?

Strokovnjaki za dolgo pot označujejo tisto, ki traja več kot eno uro. Med vožnjo namreč sedimo, roke imamo stegnjene naprej, pritiskati moramo na pedala ... Medtem se nam zakrčijo vratne mišice, mišice ramenskega obroča, vožnja je naporna za hrbtenico. Na nas med vožnjo namreč deluje vrsta sil, ki se jih večinoma niti ne zavedamo, saj med vožnjo zaviramo, pospešujemo, vozimo v ovinke. Za hrbtenico pa so najbolj naporni tresljaji, ki nastajajo med vožnjo – tako samega avtomobila kot tudi zaradi vseh lukenj, ki jih med vožnjo prevozimo.

Kadar pomislimo na vrt, si običajno predstavljamo hišo z urejeno okolico, cvetjem, okrasnim in sadnim drevjem, živo mejo, morda še z gredico ali dvema. Potem je tu še vrtna garnitura v senci krošnje večjega drevesa. Marsikateri balkon »krasi« stara omara, odslužen hladilnik ali kolo, za katerega v stanovanju ni prostora. Tisti z malo več občutka za lepo polepšajo okenske police in ograje s pelargonijami. A z malo domišljije lahko še tako majhen balkon spremenimo v dodatni prostor, kjer bomo popili jutranjo kavo ali v poletnih večerih poklepetali s prijatelji.