Zalivanju vrta pravilno rečemo namakanje, saj je treba tla namočiti dovolj globoko, da rastline ne trpijo zaradi pomanjkanja vode. Več o tehnikah uporabe vode so pripravili strokovnjaki spletnega portala Zeleni svet.

V letošnjem letu smo bili priča aprilski suši, ki nam je delala težave pri gojenju sadik po sajenju in setvi semena, ki je imelo tako težave z optimalno kalitvijo. Vodo smo varčevali tako, da smo zalivali pravočasno, ko se zemlja še ni povsem izsušila. Zalivali smo vso gredico, torej ne samo posameznih sadik. Če smo sadili v mešanih posevkih, so tla hitro prekrile vrtnine, ki hitro rastejo, in tako je bilo s sušo manj težav. Lep primer take setve in sajenja je bila kombinacija kapusnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače), ki smo jih sejali skupaj z redkvico in solato. Vsekakor podobne rešitve priporočamo tudi v poletnem času. Če spomladi nismo uporabili zastirke, jo nujno uporabimo v poletnem času. Takšna praksa se je v juniju zelo pozitivno izkazala že pri plodovkah (paradižniku, papriki, kumarah, bučkah …). Poleti se izogibajmo setvam.

Bela krajina, ki je ujeta med Gorjance, Kočevski rog, Poljansko goro in mejno reko Kolpo, je za mnoge še vedno skrivnostna slovenska pokrajina. Ta prelepi kraški svet je domačinom rezal tanek košček kruha. Življenje v Beli krajini je bilo vedno težko, zaradi slabe prometne povezave je še danes odmaknjena. Med redkimi zaposlitvenimi možnostmi je bilo pomembno tudi delo v premogovniku Kanižarica, ki pa je leta 1997 prenehal obratovati. Čeprav je bil to manjši rudnik, je bilo v najboljših letih zaposlenih okrog 400 ljudi. Pred petimi leti so odprli Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica, ki prikazuje 140 let premogovništva v Beli krajini. 

Hotel za žuželke na vrtu je zelo koristen za vzdrževanje ekosistema. Vanj se naselijo divje čebele, ki oprašujejo drevje, predstavlja pa tudi zatočišče za druge koristne živalce. Na primer pikapolonice, ki jedo listne uši, strigalice, ki se prehranjujejo z listnimi ušmi, pršicami in jajčeci insektov, čmrlji, ki so vzdržljivejši od čebel in so spomladi med prvimi opraševalci, morda se vanj zatečejo tudi murni. V večjih hišicah lahko prezimijo celo krastače in po naravni poti »poskrbijo« za polže …

GREMO NA IZLET

V soboto, 22. avgusta 2015

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Kranj*, Maribor*, Novo mesto* (* vsaj 10 potnikov in doplačilo 5 evrov)

Najprej bomo obiskali Predjamski grad, ki kraljuje nad vasico Predjama, nedaleč od Postojnske jame. Največji jamski grad na svetu stoji sredi navpične stene, visoke sto triindvajset metrov. Predstavil nam ga bo njegov prebivalec – Erazem Predjamski.

V Postojnski jami si bomo ogledali preplet rovov, galerij in dvoran, ki jih krasijo kapniki. V 200 letih je gostila že 35 milijonov obiskovalcev in je najbolj znana turistična jama na svetu, kjer si obiskovalec lahko ogleda nekaj več kot 5 kilometrov urejenih rovov. Po jami se bomo peljali z jamskim vlakcem, železniška proga je dolga 3,7 kilometra. Po ogledu se bomo okrepčali v bližnji restavraciji. Vožnjo bomo nadaljevali do bližnje Pivke, kjer si bomo ogledali park vojaške zgodovine, ki je nastal na območju starih italijanskih kasarn v...

Vsi se še spomnimo časov, ko je bila vožnja na dopust prava avantura, povezana z obveznim znanjem motoroznanstva. Pred odhodom je oče napolnil pnevmatike, dotočil vodo in s kovinsko palčko preverjal nivo olja v motorju. Med vožnjo je vedno malo s strahom pogledoval proti pokrovu motorja, ali bo kje opazil izdajalski beli dim. Ob poti smo srečevali tiste manj srečne, ki so zmajevali z glavo ob dvignjenem pokrovu motorja, in upali, da bomo srečno prispeli na cilj.

Danes smo se razvadili – če je avtomobili redno vzdrževan, se na dolgih vožnjah ne zgodi nič takega, kar je bilo pred desetletji dokaj običajno. Če bi avto, recimo, hotel »zakuhati«, bi nam to sporočil dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepali.

Po lanskem jubilejnem srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Pulju, kjer nam je bilo pošteno vroče, smo lepo vreme naročili tudi za letos. In res smo se s štiridnevnega druženja v Novem Vinodolskem vrnili z nekaj barve in številnimi lepimi vtisi.

Ob prihodu so nam domačini sredi mesta pripravili lepo dobrodošlico, saj so člani KUD Ilija Dorčić prikazali nekaj pesmi in plesov iz njihove narodne zapuščine. Zares veličasten pogled pa je bil na osrednji trg, ko smo slovenski gostje, ki nas dolga vožnja ni prav nič utrudila, zaplesali skupaj z domačini, ki so bili oblečeni v »novljanske« narodne noše.

Razložno naselje ob cesti in železniški progi Trebnje–Sevnica je obdano s hribi, njivami, travniki in gozdovi. Ime je verjetno nastalo zaradi grobišča iz halštatskega časa. Gomila je namreč star ledinski izraz za grob, velik kup, hrib ali grič.

Vasica tik ob progi in majhni železniški postaji med Trebnjim in Mirno je vzbudila mojo pozornost zaradi velikega reklamnega panoja, s katerega gleda kamela. Spomnil sem se, da ima v teh krajih nekdo pravcati ranč z eksotičnimi živalmi. A kamelo sem pustil čakati, saj sem bil vabljen na klepet k Jožetu Gregorčiču, enemu najstarejših vaščanov.

Baltske države še vedno nekako povezujemo z nekdanjo Sovjetsko zvezo, pa čeprav sta od njihove osamosvojitve minili že več kot dve desetletji. Litva je po površini in številu prebivalcev največja izmed treh baltskih držav. Velika je za tri Slovenije in ima okoli tri milijone prebivalcev. Litovski jezik je soroden latvijskemu, pišejo pa v latinici.

V Litvi so bile prisotne težnje po samostojnosti vse od začetka sovjetske okupacije med 2. svetovno vojno. Sprva oboroženi odpor pred več kot pol stoletja so zamenjali drugačni protesti. Eden izmed odmevnejših se je zgodil 23. avgusta leta 1989, ko je od Vilne, litovskega glavnega mesta, do Talina, estonskega glavnega mesta, potekala živa veriga. Kar dva milijona ljudi si je podalo roke na 600 kilometrov dolgi razdalji in tako opozorilo na željo po samostojnosti, ki so jo dočakali leta 1991. Ruščino je sicer še slišati predvsem med starejšimi ruskimi priseljenci, z razvojem turizma pa je zanjo med mladimi tudi malo več zanimanja kot pred leti. Z malo iznajdljivosti si lahko privoščijo vse, o čemer njihovi starši še pred dvema desetletjema niso mogli niti sanjati: potujejo po svetu, imajo možnost boljšega zaslužka ter odhajajo na študij in delo v bogatejše članice Evropske unije.

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso že v zgodnjem poletju, poskrbimo za jesenski in zimski pridelek sveže domače zelenjave.

Na spletnem portalu Zeleni svet svetujejo o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se izpraznile v mesecu juniju. Pa tudi o tem, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, črno redkev, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje.