Februarja, ko so noči še hladne, je že pravi čas, da načrtujemo prve zasaditve in se pripravljamo na setev vrtnin in dišavnic. Odločimo se lahko za neposredno setev na gredo ali pa sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru, od koder jih pozneje presadimo na prosto, kjer bomo vrtna tla v naslednjih dneh primerno obdelali in pognojili.

Za setev, vzgojo in presajanje sadik uporabimo specialno zemljo bio plantella start za setev in pikiranje. Za hitro kalitev priporočamo, da se substrat nikoli v celoti ne presuši. Po pikiranju sadike zalijemo z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki stimulira ukoreninjenje in okrepi rastlino.

V temačnih zimskih mesecih zelene sobnice prijetno poživijo okolje. Zelena barva pomirja in osvežuje, simbolizira upanje.  Zato pa: le kdo naj začenja nov koledarski krog v turobnem brezupu? Morda vam je lahko tokratni izbor v spodbudo in pomaga prebroditi sivino dneva, pa še nekaj koristnih namigov je zraven.

V stanovanju so zeleneče rastline vedno dobrodošle, pa naj bodo to majhne ali malo večje lončnice ali do stropa segajoče posodovke. Od takšnih, ki očitno presegajo sobne razsežnosti, se večinoma težko poslovimo in zanje le poredko najdemo primeren prostor pri znancih in v soseščini . Za mnoge pa le obstaja rešitev. Lahko jih pomladimo in iz zgornjega dela, ki sega že do stropa,  vzgojimo novo rastlino. Najzanesljivejše to naredimo z omahovljenjem ranjenega stebla, ki ga na predvidenem mestu tvorbe korenin ovijemo s plastično folijo, in skrbimo za stalno navlaženost. Za ta poseg se lahko odločimo že pozimi, s pomladitveno rezjo pa je le bolje počakati tople dni nekje v marcu.

Pluti skozi Panamski prekop je nepozabno doživetje za vsakega pomorščaka. Meni se je sreča nasmehnila že na krstni vožnji s križarko. Ko smo zapustili pristanišče v San Diegu, smo že po nekaj morskih miljah pluli vzdolž mehiške obale. Do našega cilja, Floride, smo imeli štirinajst dni plovbe skupaj s postanki v pristaniščih Srednje Amerike ter Karibov.

 Mehiška pristanišča na pacifiški obali so po večini sodobnejši turistični kraji s hotelskimi kompleksi, zato name niso naredila večjega vtisa, razen Huatulca, ki mu je uspelo ohraniti šarm nekdanje ribiške vasice. Bahias de Huatulco je skupno ime vasic in zalivov v okolici. Zaradi puščavskega podnebja uspevajo predvsem kakteje in agave, kar pričara  prav posebno ozračje. Puščavsko rastlinstvo in živalstvo so tudi zaščitili in ustanovili Narodni park Huatulco.

Kdaj ste nazadnje obiskali upravno enoto? Ali vam je bilo žal, da  ste za storitev, ki je bila opravljena v nekaj minutah, izgubili vse dopoldne? Najprej ste morali priti na lokacijo, počakati v vrsti, na koncu pa ste se morali sprehoditi do blagajne, kjer ste plačali, se s potrdili vrnili na prvo okence, kjer ste prejeli želeni dokument ali do konca opravili storitev. Čeprav so bili uslužbenci korektni in prijazni, pa ste izgubili preveč časa. 

Na obisk javne uprave se lahko zdaj tudi bolje pripravite oziroma določene storitve opravite kar od doma. Vse informacije najdete na spletnem portalu e-uprava.gov.si/e-uprava/. Na njem pa lahko opravite tudi določene storitve.

 Privlačna sredina

Najprivlačnejši del kvačkanega prtička je osmerokraka zvezda na sredini, obdana s filigransko nežno obrobo.

Velikost: približno 31 cm premera.

Potrebujemo: 40 g belega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,25 ali 1,5.

Izdelava: skvačkamo 10 verižnih petelj in jih sklenemo v krog s polgosto petljo. S 3 verižnimi petljami nadomestimo 1. šibično petljo, nato kvačkamo v krog *4 verižne petlje in 1 šibično petljo. Od * ponovimo 6-krat in končamo s 4 verižnimi petljami in 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z narisanim številom verižnih petelj in ga zaključimo s polgosto petljo. S polgostimi petljami preidemo tudi v vsak naslednji krog. Narisan je le del vzorca, ki ga smiselno nadaljujemo, da ga sklenemo v celoto. Številke označujejo začetek vsakega kroga.

Stanje, ko nam je ravno prav toplo, imenujemo toplotno ugodje. Poleg same temperature zraka v prostoru vplivajo na ugodje še vlažnost in hitrost zraka, sevalna temperatura obodnih površin (predvsem sten in tal), pa tudi aktivnost posameznika in debelina njegovih oblačil.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) temperatura v bivalnih prostorih ne bi smela nikoli pasti pod 18 ⁰C. Seveda so temperature, ki jih želimo dosegati v stanovanjskih zgradbah, precej višje. V dnevni sobi in jedilnici, torej v prostorih, kjer ljudje večinoma sedijo ali se malo gibajo, skušamo zagotavljati temperaturo okoli 22 ⁰C. V kuhinji je lahko temperatura tudi za kakšno stopinjo nižja, malo zaradi dogrevanja ob uporabi pečice in kuhališča, malo zaradi samih dejavnosti, ki so vsaj delno povezane z gibanjem.

Decembra so nas neprestano opozarjali, da pijača in vožnja ne gresta skupaj, in policisti so poostreno izvajali nadzor nad alkoholiziranostjo voznikov. Toda prav tako nevarna, vendar manj vidna, so zdravila.

Mnogi jemljejo zdravila za znižanje pritiska, proti bolečinam v želodcu, proti osteoporozi pa za odvajanje vode ...  Nekatere raziskave kažejo, da kar okoli 80 odstotkov ljudi ne pozna vpliva zdravil, ki jih jemljejo, na psihofizične sposobnosti. V praksi to pomeni, da lahko pride do zmanjšane pozornosti, odzivni čas se podaljša, težje kontroliramo svoje reakcije, postanemo lahko zaspani ali pa se pojavi vrtoglavica. Vsi ti stranski učinki so zelo nevarni, in zdravnik ali farmacevt nas morata na njih opozoriti, o njih piše tudi v navodilih za uporabo, taka zdravila pa imajo jasno oznako tudi na škatlici. Te učinkovine spadajo v skupino zdravil, ki jim strokovno pravimo trigoniki.