Suh zrak ogrevanih bivalnih prostorov obremenjuje dihala, kar je posebno problematično za kronične bolnike z astmo. Ob zmanjšani zračni vlažnosti so v zraku pogosto tudi izredno majhni prašni delci in zdravju škodljivi plini. Že samo izdihani ogljikov dioksid v zaprtem prostoru siromaši delež potrebnega kisika v zraku. V taki zagati so nam lahko sobne rastline v znatno pomoč, saj so naravni vlažilec zraka, porabnik izdihanega ogljikovega dioksida in dobavitelj kisika.

Zeleni specialisti za zdravje Bršljani so uspešni čistilci zraka in dobavitelji kisika, in to v vseh svojih dekorativnih različicah. Kot okrasne rastline z dolgimi in slikovitimi listi so cenjene mnoge zmajevke, ki pri nas z dišečim cvetjem razveselijo šele po precej letih. Vrtnarji pogosto ponujajo vrsto Dracaena fragrans, ki ima po pravici »dišeč« prilastek, njeno listje pa je lahko zeleno ali tudi rumeno-zeleno pisano. Vse sorte potrebujejo svetlo in prej toplo kot hladno domovanje.

Starejši in invalidi so bolj občutljivi na temperaturne razlike, zato je uravnavanje temperature bivalnih prostorov pomembno vse leto. Za prehodna obdobja pride prav dodatna peč (oljni radiator, kalorifer in podobno). Temperatura v njihovem stanovanju mora biti višja kot sicer, v bivalnih prostorih minimalno 21, v sanitarijah pa 25 stopinj. Topla spalnica in kopalnica sta pomembni, če ponoči večkrat vstajamo. V prostorih, ki jih redko uporabljamo, naj bo 18 stopinj (tako preprečimo kondenz).

Grejmo se varno in varčno Sodobna grelna telesa in ogrevalni sistemi imajo boljše izkoristke, manjše toplotne izgube in manj onesnažujejo okolje. Pri izbiri goriva – lesna biomasa (sekanci, polena, briketi, peleti,...), kurilno olje, zemeljski plin, elektrika, sonce … – upoštevajmo lego objekta in možnosti oskrbe ter shranjevanja. Redno vzdrževanje kurilnih naprav ter redno in strokovno čiščenje dimnih tuljav zmanjšajo požarno tveganje. V starejših objektih so pogosto zastareli dimniki, ki niso dimenzionirani za število in moč sodobnih...

Zavoljo neustreznih ali slabo vzdrževanih kurilnih naprav ali dimnikov, pa tudi zaradi neprevidnosti ali celo malomarnosti so pozimi pogostejši do požari ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Zato moramo redno pregledovati kurilne naprave, še najbolje pa je, da namestimo aparat, ki nas pravočasno opozori na povečano količino ogljikovega monoksida v stanovanju. Največja težava je v tem, da ogljikovega monoksida s čutili ne moremo zaznati. Je pa izredno strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju plina,...

Švedska me je hitro prevzela. Še posebno, ko sem zapustil večja mesta na jugu in zapeljal v neskončne gozdove ter med številna jezera. Marsikje je mogoče prenočiti kar v kampu. Tudi če nimate svojega šotora, se lahko odločite za to možnost, saj je v preprostih bungalovih pogosto na voljo nekaj ležišč. Med vožnjo po prostranstvih Švedske me je nekega dne ob cesti presenetil mlad los, ki se ni pustil motiti med smukanjem listja z grma. Čez nekaj časa se je brez strahu sprehodil na drugo stran ceste in izginil med zelenjem.

Vrh Korena je veličasten razglednik v južnem prečnem grebenu Kamniških Alp, ki se razteza od Kokrskega sedla prek Kalškega grebena do Krvavca. Manjka mu le meter, pa bi bil dvatisočak. S prekrasnega razglednega vrha se odprejo pogledi na celotni greben Kamniških Alp, od Storžiča prek obeh Kočen, Grintovca, Skute, Brane in Planjave do Ojstrice. Nanj vodi več poti, mi se bomo odpravili s Kriške planine prek planine Koren. Avtocesto Ljubljana–Jesenice zapustimo na izvozu Vodice in sledimo tablam za Cerklje in Krvavec.

V teh tednih bomo pogosteje kot sicer usmerili korak na pokopališče in v spoštljivem spominu na preminule bomo urejali gomilo. Časa je še dovolj, da poskrbimo za dostojno zasaditev, za okrasitev zadnje gredice, če smo se morda tega otepali čez poletje. Želim si, da bi bilo več lepih misli v hvaležnosti na prednamce kot pa bahavih, priložnostnih aranžmajev.

Naj bo tradicija ali vera, naj bo izročilo ali narodopisje, vedno je približujoči se prvi listopad spominski dan, posvečen njim, ki so vrtnarili pred nami. Namenimo jim lepo misel tudi z urejenostjo groba. Naj se to kaže kot venec ali nasad sveže oplete gomile, vanj je vložen delček srca in duha. Pogosto je mogoče to doseči s prav malo truda in s skromnimi sredstvi. Simboliko venčnega kroga pogoste nagrobne dekoracije v malem ponazarjajo zvezdasti cvetovi krizantem, v mrazu ogroženi cvetovi dokupljenih gerber in tudi spremenljivost pokopaliških zasaditev v teku letnih časov. 

Čas, ko se sonce utrujeno plazi čez vrhove streh, da še komaj uspe osušiti jutranjo roso, je tudi spomin na nekoč cvetoče gredice, nasade in korita s pročelij naših domov. Poletno cvetje je izgubilo svoj šarm, le tu in tam se v meglenem jutru še bohoti kak cvet. Zdaj je napočil čas mačeh. Viola cornuta je latinsko ime za mačeho. Sodi torej v rod vijolic, tistih živopisnih rastlin, ki jih povezujemo z ljubeznijo, radoživostjo, nagajivostjo, toplino in nikakor ne z morbidnostjo nagrobnega kamna.

Bivališče urejamo zase, zato naj bo oprema izbrana in razporejena po naših potrebah in navadah. Na prvem mestu sta udobje in varnost. Premišljeno izkoristimo prostor, da ostane prostoren, zračen in pregleden.
Omare za shranjevanje so nepogrešljiv del vsakega prostora. V predsobi je to garderobna omara za sezonska vrhnja oblačila. Garderobna omara v spalnici naj bo dovolj prostorna, red v njej ustvarimo s policami, predali in škatlami za drobne stvari (nogavice, perilo in podobno). Pri garderobni omari s klasičnimi vrati naj bo kot odpiranja najmanj 110 stopinj, še bolje je 165 stopinj. Tako odprta vrata zavzemajo manj prostora in omogočajo lažjo uporabo izvlečnih polic, košar in mrež ter obešalnikov in notranjih predalov. Garderobna omara ima lahko tudi preklopna ali drsna vrata.

Gora Olševa je mogočen hrbet v Vzhodnih Karavankah (tudi Mežiško-Solčavske Karavanke), ki se dviga nad Koprivno, Solčavo in avstrijskim Remšenikom. Najvišji vrh okoli pet kilometrov dolgega razpotegnjenega grebena je Govca (1929 m). Na južnem pobočju Olševe je najti samotne gorske kmetije, med njimi na 1327 metrih tudi najvišje ležečo v Sloveniji – Bukovnik. Do Solčave, zadnjega večjega naselja v Zgornji Savinjski dolini, je iz osrednje Slovenije najbližja pot mimo Kamnika do prelaza Črnivec, pred katerim zavijemo levo proti Kranjskemu Raku.