Le nekaj metrov za zadnjimi ljubljanskimi zgradbami se začne Polhograjsko hribovje. Njegovi številni vrhovi vsakodnevno privabljajo številne obiskovalce. Hribovje je lepo v vseh letnih časih, če pa je z njegovimi potmi povezana še kakšna legenda, je izlet še toliko zanimivejši.

V zgodnjem srednjem veku je bilo področje današnje Slovenije bolj ali manj opuščeno. Šele v 10. stoletju so se viharne razmere nekoliko umirile. V tem času smo bili že del nemškega cesarstva in urejanje razmer je potekalo tako, da je plemiška gospoda na strateškem vrhu postavila grad in z njega obvladovala okolico. Relativna varnost pa je nato omogočila naselitev kmečkega prebivalstva.

Galicija je ena izmed sedmih vasi, ki sestavljajo istoimensko krajevno skupnost. Lani so si domačini prislužili nagrado Turistične zveze Slovenije v tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna. Galicija je zmagala v kategoriji vaških jeder.

»Nagrada ni prišla zaradi videza vasi, temveč zaradi načina življenja krajanov. Zaradi ljudi, ki si prizadevajo za skupno dobro,« pravi Jože Krulec, večletni predsednik krajevne skupnosti Galicija. 

Raztresena vas je oddaljena manj kot deset kilometrov od Žalca, Celja in Velenja. Zaradi hribovitega terena so bili domačini nekako odrinjeni na obrobje, a so znali sami poskrbeti za razvoj. Njihovo bivanje temelji na druženju, prostovoljstvu, doniranju in skrbi za sokrajane. Tako so med drugim v krajevni skupnosti skupaj obnovili nekaj cerkva, star kozolec, pogorel planinski dom na Kunigundi, uredili galerijo slikarja Doreta Klemenčiča - Maja (1911–1988) … Skupaj so stopili tudi, ko je pogorela hiša družine Kudrov. Ponudili so jim začasno streho nad glavo in s prostovoljnimi prispevki, delom in s pomočjo donatorjev v štirih mesecih obnovili hišo.

Transsibirska železnica je najdaljša železniška proga na svetu, ki povezuje Moskvo z ruskim Daljnim vzhodom. Originalna transsibirska železnica do Vladivostoka je dolga 9289 kilometrov in so jo gradili od leta 1891 do leta 1916. Druga po dolžini je transmandžurska železnica, ki tisoč kilometrov vzhodneje od Bajkalskega jezera zavije proti Kitajski in pelje skozi Mandžurijo. Proga se po 8961 kilometrih konča v Pekingu. Najkrajša pa je transmongolska železnica, ki v Ulan-Udeju zavije proti mongolski prestolnici Ulan Batorju in nato pelje skozi puščavo Gobi do Pekinga. Dokončana je bila leta 1961, dolga je 7622 kilometrov.

Kolobarjenje je lažje, če poznate užitne dele rastlin in sorodstvene vezi med vrtninami. Običajno se nam zdi težko, če pa znamo ustrezno razmišljati, je povsem enostavno.

Kolobarjenje in sorodstvene vezi

Kolobarjenje glede na sorodstvene vezi predstavlja veliko težavo, ker običajno ne poznamo pravega sorodstvenega razmerja med vrtninami. Ali nam zaupate, da vam predstavimo nekaj primerov razvrščanja vrtnin po botaničnih družinah? Za lažje delo smo pripravili tabelo, ki vam bo pomagala, da si ne bodo vrtnine na istem mestu sledile prepogosto.

Šesterokotnik

Z elegantnim kvačkanim prtičkom pozdravimo prihod pomladi in se veselimo hitro bližajočih se velikonočnih praznikov.

Velikost: približno 69 cm v premeru.

Potrebujemo: 150 g belega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,25 ali 1,5.

Izdelava: skvačkamo 20 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. Vsako 1. petljo v krogu nadomestimo z ustreznim številom narisanih verižnih petelj. Po potrebi preidemo v naslednji krog z narisanim številom polgostih petelj. Številke na desni strani vzorčne risbe označujejo začetek vsakega kroga. Narisana je šestina vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, da ga sklenemo v celoto. Od 18. kroga je narisana samo četrtina vzorca, ki ga smiselno ponavljamo po širini. Po 28. krogu ponavljamo še enkrat od 26. do 28. kroga, nato kvačkamo 32. krog in delo končamo.

Med najbolj neučakanimi pomladnimi rožicami so ob zvončkih in žafranih preproste rumene trobentice, brezstebelni jegliči, kot jih srečamo v naravi. Vrtnarji ponujajo njihove izboljšave v bogati barvni paleti. Lepe so in kljub nizki ceni jih je mogoče ohranjati v vrtu vsaj še za eno cvetenje.

Vrtnarji jih vzgajajo iz semena v skromno ogrevanih rastlinjakih ter jih ponujajo v pripravnih lončkih, a ni nujno, da so to cvetlice za eno samo pomladno sezono. V stanovanju jim najbolj prija hladnejši prostor z vlažnejšim ozračjem in tudi prst se ne sme izsušiti. Ko pa kupljene trobentice odcvetijo, jih lahko v vrtu posadimo v senco ali polsenco, vsekakor pa naj to ne bi bilo peščeno rastišče. Prst naj vedno ohranja nekaj vlage, zato je v vrtnarsko pripravljenih substratih pomemben delež glinenih delcev.

Pred začetkom ogrevalne sezone, ob njenem zaključku, morda celo sredi poletja, ko je vseeno pretoplo za zagon centralne kurjave, se moramo znajti drugače. Različna ogrevala so namenjena bodisi dogrevanju stanovanj zunaj kurilne sezone bodisi občasnemu ogrevanju vikendov, delavnic in drugih objektov, ki niso v stalni uporabi. Vsem je skupno, da prostor hitro ogrejejo in so energetsko precej učinkovita.

Ljudje, bolj občutljivi za mraz, se tudi v času kurilne sezone odločajo za dogrevanje prostorov, kjer se največ zadržujejo. Večina pa spravi v pogon dodatne peči in radiatorje takrat, ko cevi centralnega sistema ostanejo hladne.

V avtomobilizmu smo v mnogih pogledih na razpotju. Prihajajo novi načini mobilnosti, novi načini izbire vozila, a tokrat se bomo osredotočili na nove pogone. Na tem področju je namreč nova doba dejansko napočila, ne govorimo več samo o konceptnih avtomobilih.

Ko je leta 2008 napočila velika svetovna kriza, so avtomobilski izdelovalci čez noč iz naftalina potegnili sto let stare ideje in jih pospremili z besedami, kako nič več ne bo, kot je bilo. Kar naenkrat je postala elektrika spet tisti energent, ki bo popolnoma spremenil naš način premikanja, vsakdo, ki je upal podvomiti v rešilno vlogo električnega avtomobila, pa je bil takoj deležen grdih pogledov. Po sedmih letih je jasno, da nam velika globalna podjetja nobene nove ideje ne morejo prodati čez noč, veliki premiki se dogajajo počasi. Predvsem pa si pod krinko okoljevarstva ne pustimo vsiljevati nerazumno dragih izdelkov brez izrazitih prednosti.