Na skrajnem vzhodnem delu Banjške planote, tik ob robu nad Čepovansko dolino, se v ozkem pasu razprostira najdaljša - tri ure hoda dolga vas v Sloveniji Lokovec. Deli se na Spodnji, Srednji in Zgornji in je izhodišče za današnji izlet na 1071 metrov visoki Lašček, ki je najvišji vrh te planote. Po dolini Soče se pripeljemo do odcepa ceste za Čepovan in Lokve v bližini znamenitega solkanskega mostu. Pripeljemo se lahko tudi iz Mosta na Soči ali iz Dolenje Trebuše po drzno speljani cesti.

Zakrasel, vrtačast svet Banjške planote V Čepovanu zapeljemo na cesto za Lokovec, Banjšice in Kal nad Kanalom. Cesta se strmo vzpenja nad dolom do ravnice, kjer zavijemo desno na cesto za Zgornji in Srednji Lokovec. Ob prvih hišah nas pričaka velika lesena skulptura kovača – lahko bi rekli, da je zaščitni znak te dolge in razpotegnjene vasi. Kovači so zasloveli s kovanjem žebljev, svedrov in različnih rezil, od katerih je najbolj znan tako imenovani fouč (zložljiv nožič, pipec) in so ime Lokovca ponesli vse do cesarskega dvora na Dunaju.

Že v besedi hortikultura je v njeni zadnji polovici nakazana kulturnost. Kar so nekdanji Latini označevali kot hortus in hortulanus, pa Slovenci razumemo kot vrt in vrtnar. Prav ta povezava med vrtnarjenjem in dnevom kulture je razgibala tipkovnico mojega računalnika. Obdelovanje ali kultiviranje vrta, urejanje bivanjskega okolja sodi med kulturne dejavnosti … Zato si le dajmo duška, ko nas v teh tednih zasrbijo prsti, da bi se v novi pomladni sezoni približali naravi, rastlinju, vrtni zemljici, oživljajočemu dogajanju v okolici.

Granada je mešanica Orienta in Zahoda, starega in sodobnega. Je mesto čudovitih razgledov, sončnih zahodov, flamenka, Romov, barov s tapasi, maroških čajnic, napovedovalk sreče in še veliko več. Je neverjetna mešanica kultur, ki so se skozi stoletja zlile v nedeljivo celoto. To je njena posebnost in če bi hoteli katero od njih iztrgati, bi bila Granada kot načeta praznična torta ali hiša brez strehe. Mesto se razteza na dveh gričih, ločenih z reko Darro.

Romska skupnost in Sacromonte Le kdo ne pozna flamenka, tega tipičnega plesa in glasbe iz Andaluzije. Verjetno pa je manj tistih, ki vedo, da so to glasbo in ples ustvarili Romi. Poleg Arabcev so Romi močno zaznamovali zdajšnjo podobo mesta. V Granadi so se naselili v 15. stoletju. Zaradi vročega podnebja v Andaluziji so si na griču Sacromonte izkopali jame in si v njih uredili bivališča. Danes se preživljajo s turizmom. Jame so poleg domov preuredili v bare, restavracije, diskoteke in šole flamenka.

Če odštejemo skromen delež iglavcev in še manjše število dovolj odpornih zimzelenih listavcev, je v našem podnebju zelenje v zimskem vrtu prava redkost. Zato so nekatere lončnice posebno dobrodošla bivanjska popestritev, pa čeprav jih ne moremo prištevati  med cvetne lepotice. Mnoge sobnice zato cenimo predvsem  zaradi njihovega zelenila. Skoraj vse prihajajo iz toplih naravnih okolij. Kako naj jih negujemo pozimi?

Svoja stanovanja si pogosto hote in prostovoljno delimo z lončnicami, ki nam vsaj pozimi nadomeščajo vrtiček pod milim nebom. Ob tem pa rastlinam v posodah delitev okolja z ljudmi ni brezpogojno pogodu, saj človek uravnava sobne razmere predvsem po svoji meri in znatno manj upošteva potrebe rastlin. Pozimi se hudo godi predvsem rastlinam iz občutno toplejših podnebnih pasov. Zato moramo biti do njih skrbni in potrpežljivi.

Sodobna kopalnica ni več strogo ločena od drugih bivalnih prostorov, odpira se proti njim in je celo del spalnih prostorov. V večjih hišah je celo več kopalnic z različnimi vsebinami za različne uporabnike. Svetla, zračna in prostorna bivalna kopalnica ni namenjena le osebni higieni, pač pa tudi sprostitvi. Funkcionalnost kopalnice dosežemo z ustrezno izbranimi elementi kopalniške opreme. Zaradi lažjega čiščenja in zaščite pred možnim izlitjem vode je pohištvo pritrjeno na nosilno steno in vsaj za nekaj centimetrov dvignjeno od tal ali pa je...

Švica je z močnim frankom postala ena najdražjih držav v Evropi. Gospodarske recesije ne občutijo kaj dosti, tako da se Švicarji postavljajo tudi z zelo visokim standardom. Nič čudnega, da bi se mnogi radi zaposlili v tej državi. Toda ekonomskih migrantov se čedalje bolj branijo in sprejemajo predvsem visoko izobražene kadre, pri čemer imajo prednost tisti, ki govorijo vsaj enega od švicarskih uradnih jezikov (nemščina, francoščina, italijanščina).

Turizem je že dolga desetletja ena najpomembnejših gospodarskih panog in gorata dežela ima res kaj pokazati. To sem občutil že ob prvem daljšem obisku:
»Kaj ni to eden najlepših krajev na svetu,« me na vrhu razgledne gore Pilatus (2132 m) povpraša švicarski znanec. Zlahka sem prikimal. Pogled na Luzernsko, imenovano tudi Vierwaldsko jezero (Jezero štirih dolin), je res čudovit. Nad lepotami teh krajev se turisti že dolgo navdušujejo. Eden izmed velikih oboževalcev je bil tudi pisatelj Mark Twain.

Šilentabor (751 m) je znan kot ena najlepših razglednih točk na Pivškem. Z vrha se odpre pogled na Zgornjo Pivško kotlino z Javorniki in Snežniškim pogorjem, na Košansko dolino z Vremščico in v ozadju, na Nanos, Brkine in Italijo.

Košanska dolina z Vremščico

Izhodišče za današnji izlet je Pivka, ki leži pod Taborskim grebenom in Osojnico na Notranjskem (v novem Velikem atlasu Slovenije: Notranjska mezoregija). Ponaša se z mnogimi zgodovinsko-kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Med dragoceno kulturno in krajinsko dediščino sodijo kamniti križi, vaška, obpotna in poljska znamenja, ki praviloma stojijo na začetku ali na sredi vasi, ob cestah in poteh, največkrat na razpotjih. Nedaleč od Pivke, za vasjo Parje, je Parska globina.