Majhno je lepo - Liechtenstein
V zadnjih stoletjih se je v Evropi ohranilo več majhnih držav. Eni izmed najbolj zanimivih sta Liechtenstein in Luksemburg. Do obeh se na nekajdnevni izlet kaže zapeljati kar z osebnim avtomobilom.
Do Liechtensteina nas loči nekaj več kot 500 kilometrov, kar pomeni dobrih sedem ur vožnje. Kneževina ni vključena v EU, ima pa sklenjeno carinsko, gospodarsko in denarno unijo s Švico. Dobrih 160 kvadratnih metrov veliko ozemlje je stisnjeno med dolino reke Ren in visoke gore. Ren predstavlja večji del meje s Švico, po gorskih vrhovih pa poteka meja z Avstrijo. Na prvi pogled kneževina deluje kot idilična gorska dolina z nekaj zaselki, pašniki in sadovnjaki. Kar težko je verjeti, da se na robu naselij med zelenjem skriva vrsta manjših, a svetovno uspešnih podjetij, ki proizvajajo tehnološko visoko razvite izdelke, ki jih poznamo tudi v Sloveniji (denimo električno orodje Hilti, materiali za zobno protetiko ...).
Poslovna prestolnica parkov - Luksemburg
Glavno mesto istoimenske države Luksemburg si je težko predstavljati kot zeleni paradiž. Takšno podobo poslovnemu mestu z dobrimi 90.000 prebivalci omogoča slikovita lega nad globokima soteskama rek Alzette in Petrusse. Rečni bregovi večinoma niso pozidani in predstavljajo pravo oazo zelenja. Največ urejenih parkov pa je na robu starega mestnega središča, ki se stiska za delno ohranjenim mestnim obzidjem. To je del Unescove svetovne dediščine in še danes zgovorno priča o strateškem pomenu mesta sredi Evrope.
Po slemenih med Dravo in Pesnico
Če rečem, da gremo na izlet v Slovenske gorice, sem povedal premalo. Vprašanje se namreč glasi - kam v te gorice? Območje je tako veliko, da moramo tja kar na počitnice, če bi radi spoznali Slovenske gorice med Dravo in Muro, pa ob Pesnici in Ščavnici; in še ven iz Slovenije segajo, na avstrijsko Štajersko in v hrvaško Medmurje.
Med Mariborom in Ptujem se visoko nad Dravo vzpenja Vurberk, nekdanji grad in zdajšnje letno gledališče. Malo pod njim stoji nevelika Marijina cerkev z viteškima nagrobnikoma na pročelju. Z njiju zreta v prišleka klesani podobi dveh vrlih graščakov vurberških. Pravijo, da so njuna imena znana samo znanstvenikom v Mariboru.
-
Saj ni mogoče, da se babica boji in ne mara našega Pikija! Zakaj z ljubeznijo hrani tri neznane, zapuščene mačke ob cesti, Pikija pa ne spusti več v hišo?
Veliko starejših ljudi nima nobenega veselja niti potrpljenja ob stiku z domačimi, hišnimi živalmi. Večinoma sami nimajo živali in do njih ne razvijajo enakih čustev kot njihovi svojci, sinovi in hčere, ki z otroci prihajajo na obisk. Bližina vnukov in družinskih živali, njihova živahnost in nepredvidljivost starejše utruja, zato z njimi težko navežejo pristnejši stik, ki bi trajal dlje kot le nekaj minut. Svojci starejših si dobronamerno in zaradi terapevtskih učinkov, ki jih ima žival na starejšega človeka, pogosto prizadevajo, da bi starejši komuniciral s hišno živaljo na enak način kot nekoč. A srečanja se ne odvijajo po načrtih, med vsiljenim stikom z živaljo namreč taka oseba vidno kaže odpor in celo strah. Čeprav svojci z razumevanjem prenesejo, da jih starejša, dementna oseba občasno ne prepozna, teže sprejemajo njeno nepripravljenost na stik z njihovo hišno živaljo.
-
Če imamo količkaj radi živali, bomo v teh mrzlih dneh poskrbeli tudi za lačne ptice. Pa naj živimo v hiši ali v bloku, vedno lahko najdemo suho mesto, kjer jim pustimo kaj za v kljun. Tako ptice spoznavamo in še uživamo, ko jih opazujemo pri hranjenju.
Vedeti pa moramo, da se ptice navadijo na našo pomoč; in če smo se odločili, da jim pomagamo, jih moramo krmiti vso zimo in jim redno nastavljati hrano, najbolje vsak dan ali tedaj, ko opazimo, da so pojedle vse. Spomladi pa krmljenje postopoma opuščamo, tako da jim vsak dan dajemo manj hrane.
-
Luna obkroži Zemljo vsak mesec, Zemlja obkroži Sonce v enem letu. Prvi krajec se začne z mlajem. To je izhodišče, nov začetek. Dogajanje se razvija in raste do polne Lune. Ob ščipu so energije najmočnejše. Ko pride v naravi dogajanje do vrhunca, se začne ugašanje, upočasnjevanje. Simbolično se to zgodi v času od ščipa do zadnjega krajca, ko se začne umirjanje in simbolično umiranje. Ob mlaju se bo rodilo novo dogajanje, morda kot nadgraditev prejšnjega, morda povsem na novo, kot nov projekt. Podobno je pri kroženju Zemlje, ko opazujemo gibanje Sonca in letne čase: do pomladi se ubadamo s pripravami - v naravi se prebudijo korenine v zemlji, da lahko poženejo poganjke. Sledi bujna rast do poletja, ko doživi narava vrhunec. Jeseni poberemo pridelke, žanjemo uspeh. Pozimi se obrnemo vase - do novega začetka v krogu življenja.
Naravi in ljudem prijazno ZELENO POHIŠTVO
Naravnim materialom, ki so bistveni za zdravo življenjsko okolje, so naklonjeni tudi aktualni bivalni tokovi. Tudi za potrošnike je čedalje pomembneje, da proizvajalci upoštevajo ekološke zahteve o postopkih in materialih pri izdelavi, obdelavi in oblikovanju ter zaščiti pohištva iz lesa.
Prijeten dom je izdelan iz pretežno naravnih materialov, ki uravnavajo klimo v prostoru in skrbijo za optimalno vlago ter s tem ohranjajo zdravje ljudi. Les je trajen in plemenit naravni material, je obnovljiv in okolju prijazen, naravno razgradljiv in omogoča skoraj popolno reciklažo ter predstavlja neposreden stik z naravo. Bivalno okolje iz lesa je priporočljivo za vse, ki jih pestijo bolezni dihal in alergije. Ekološko osveščeni se skušamo izogniti škodljivim snovem v svojem bivalnem okolju.
-
Zdaj se večinoma zavijamo v tople šale in tudi snežna odeja je za naravo na obeh straneh vrtne ograje dobro varovalo pred najhujšim mrazom. Vsa lepota s tem sploh ni skrita, saj pozornega opazovalca pritegnejo prelesti ledenih kristalčkov in mnogih rastlinskih podrobnosti. Zatorej vse dobre želje za vrtnarski začetek v prosincu!
Ko si morebitni zamudniki šele zdaj voščimo srečo v prihajajočem letu, pogosto prikuka na dan skoraj talismanska simbolika dimnikarčka, pujska ali pikapolonice. Pikapolonice zanesljivo otrplo ždijo v svojem prezimovalnem zavetju in gotovo nam bodo tudi v tem letu priskočile na pomoč v bitki z listnimi ušmi. Zdaj pa naj kar lepo dremuckajo, dobro mislečim noseč srečo za vse leto. Enako počivajo tudi vse deteljice, razen odganjajočih gomoljčkov zajčje deteljice ( Oxalis bowiei, O. tetraphylla ), ki je priljubljena majhna lončnica.
-
Geslo novembrskega pohištvenega sejma Ambient Ljubljana je bilo »Nov veter v vašem domu«. Ker po navadi pišem o notranji opremi, primerni ali prilagojeni starejšim, sem na sejmu iskala predvsem zanimivosti in novosti s tega področja notranje opreme.
Največ tovrstnih novosti sem zasledila pri razstavljeni opremi za kopalnice. Na razstavnem prostoru podjetja Kolpa je bila med kopalniškimi elementi tudi kopalna kad Alexandra 170/AO (slika 1). Ker ima akrilna vratca (leva ali desna različica) za lažji vstop in izstop iz kadi, je zelo primerna za starejše ljudi ali invalide. Vratca dobro tesnijo in se lahko odprejo le, ko je kad prazna. Na sodobno oblikovano kad lahko montiramo enodelen krilni zaslon iz prozornega kaljenega stekla ali pa tuš kabino (posebej namenjeno montaži na kopalno kad) iz enakega stekla. Oba elementa preprečujeta, da bi pri tuširanju zmočili kopalnico, ali da bi zdrsnili na mokrih in spolzkih talnih ploščicah.
-
Vsi se na tihem že veselimo pričakovanega sončnega obrata. Ob trditvi, da pozimi pa rožice ne cveto, ne bomo žalovali, saj to za nas ni čisto res. Na prostem že naletimo na kak obotavljivo odprt cvet teloha, v domači toplini pa je izbira precej večja. Pomembna je toplina, v zapečku in v duši …
Tudi sicer nam narava v tem času ponuja mnogo lepote in nekaterim tudi dobrote. Posnetek v led vkovanih češminovih jagod zagotavlja ptičem potešitev lakote, brž ko se zrahlja ledeni oklep. Večji del zimskih tednov so različni plodovi v divjini in v vrtu dostopni lačnim kljunom. Tudi na te vrtnarjeve pomočnike je vredno misliti, ko zasajamo grmovnice, pa čeprav je to le bodičasta živa meja, s katero bi (na deželi) hoteli zapreti pot sosedini kurji jati.