Na zahodnem grebenu Košute v Karavankah, tik ob avstrijsko-slovenski meji, se dviguje osamljeni vrh Košutica (1968 metrov, tudi Ljubeljska Baba, Baba in Korošica), ki jo na vzhodu od srednjega masiva Košute loči Hajnževo sedlo, stari prelaz Ljubelj pa od zahodno ležečih Palca in Vrtače. Čez Košutico pelje markirana pot, ki se začenja tik za nekdanjim mejnim prehodom Ljubelj na avstrijski strani in z vrha Košute dalje teče po slovenski strani vse do Košutnikovega turna (2133 m), ki je najvišji vrh v masivu Košute.

Vodni motivi polepšajo in poplemenitijo prav vsak vrt. Že ptičje napajališče privablja perjad (in mačke), tolmun ali ribnik in oskrbovana mlaka pa je lahko resnična sprostitev ob ne preveč zahtevnem delu. Vse to je vrtu poseben okras in del žive narave, pravi vodni biotop. Večinoma se vsi strinjamo, da so lokvanji nekaj najlepšega med vodnim rastlinjem. Resna konkurenca so jim le japonske perunike, toda s tem seznam primernih rastlin še zdaleč ni končan.

Plavajoče rastline Nekatere vodne rastline, ki jim je voda edini rastni substrat, srečamo v našem naravnem okolju in dobro se obnesejo tudi v vrtu, kjer so dekorativna popestritev vodne površine. V mislih imam vodno lečo (Lemna) ter v stoječih in počasi tekočih vodah pomurske ravnice domujočo navadno škarjico (Stratiotes aloides). Plavajoče liste ima tudi žabji šejek (Hydrocharis morus-ranae). Te rastline pomagajo čistiti vodo s svojimi nežnimi, gosto razvejanimi koreninami.

Sodobni bivalni prostori so večnamenski, bivalne vsebine se prepletajo med seboj, pri tem pa tla postajajo enovit element opreme stanovanja. Tla soustvarjajo vtis o prostoru in vplivajo na bivanje v njem, zato izbira ustrezne talne obloge zahteva tehten premislek.

Poleg videza upoštevajmo praktičnost, trpežnost in vzdržljivost izbrane talne obloge. Za manjše prostore so primerne talne obloge svetlih barv, ki povečajo prostor, in manjši, manj izraziti vzorci. Pri večjih prostorih lahko uporabimo tudi velike vzorce, več različnih barv in usklajenih materialov. Pri izbiri je pomembna odpornost talne obloge zoper obrabo, vlago in druge vplive v prostoru, v zrelih letih pa je zelo pomembna enostavnost vzdrževanja in čiščenja. Pri polaganju vseh vrst talnih oblog pa moramo paziti na to, da pripravimo dobro podlago. Slaba podlaga namreč uniči še tako kakovostno talno oblogo in skrajša njeno življenjsko dobo.

Peš, s kolesom, z avtomobilom, motorjem, avtodomom ali vlakom, nekateri z ladjo, drugi z letalom, prav vseeno je, kako. In prav vseeno je, kam se bomo odpravili med poletjem. Pomembno pa je, da za kak dan zamenjamo svoje okolje, da si naberemo snovi za zimske misli, da si napolnimo baterije in si vzamemo tisto, kar nam gre … Priznajmo, da se za izlete ali potovanja vsi ne odločamo zlahka. Nekaterim primanjkuje volje, drugi se ne glede na finančne možnosti preprosto težko odpovedo udobju, ki jim ga nudi dom.

Da bi se ohladili v vročih dneh in občudovali čudesa narave, se lahko odpravite tudi v podzemlje. Ste že bili v Županovi jami? Najdete jo sredi gozda v bližini vasi Velike Lipljene, če se peljete od Grosuplja proti Turjaku. Jamo, ki je dolga 360 metrov in globoka 77 metrov, je leta 1926 odkril Josip Perme, župan tedanje občine št. Jurij in že naslednje leto je bila na ogled javnosti. Bogata je z različnimi vrstami stalagmitov, stalaktitov, stebrov, zaves in drugih podzemeljskih kraških pojavov.

V južni Dalmaciji vabi kar nekaj privlačnih otokov. Mljet je za Slovence precej oddaljen, a ga je vredno obiskati, saj se domačini radi pohvalijo, da je to eden najbolj zelenih hrvaških otokov. Menda se je nad njim navduševal celo Odisej in naj bi na otoku preživel kar sedem let. Trajekti do Mljeta redno vozijo z bližnjega polotoka Pelješac ter iz še enkrat toliko oddaljenega Dubrovnika. Edino trajektno pristanišče leži nedaleč stran od večjega otoškega naselja Sobra.

Jezerska idila Mljet je znan predvsem zaradi naravnih posebnosti. Na skrajnem zahodnem delu otoka se razprostira narodni park. Tu je dolina z Velikim in Malim jezerom, ki sta med seboj povezana s kratkim prekopom. Veliko jezero pa je prek plitvega kanala povezano tudi z morjem. Skozi kanal teče močan tok morske vode, ki zaradi plime in oseke vsakih šest ur spremeni smer. Ta pojav so v srednjem veku izkoriščali za pogon mlinov. Voda v jezerih se ponavadi segreva hitreje kot morje in je tako za nekaj stopinj toplejša, kar pride še posebno prav...