Rimske Toplice ležijo v manjši kotlini ob Savinji, kjer na severnem vznožju Stražnika in Kopitnika izpod dolomitne skale izvira termalna voda. Od Celja so oddaljene 17 km, odlično povezavo zagotavljata tako cesta, kot tudi železnica Celje-Zidani Most.

Termalna voda, ki izvira v Rimskih Toplicah, je bila zaradi zdravilnih učinkov cenjena že antiki. Za Rimske Toplice zgodovinarji povsem zanesljivo trdijo, da so obstajale že za časa cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 n. š. Pri preurejanju toplic sredi prejšnjega stoletja so namreč našli ostanke stavb, mozaike, kovance, okraske, posode ter enajst votivnih spomenikov, posvečenih vodnim nimfam, en pa boginji zdravja.

Tudi tuji lepotni favoriti v vrtni oskrbi ponujajo veselje in drobec skrbi. Tako je tudi z afriško lilijo (ni prava lilija in nima čebule!), ki jo sicer poznamo pod imenom agapant. Rodovno ime je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni cvet ljubezni. V celinskih zimah so to pogojno odporne trajnice, zato jih je najbolje imeti pozimi na varnem kje v kleti. Utesnjenost korenin v posodi rastlina izredno dobro prenaša, le na njeno žejo in lakoto ne smemo pozabiti.

Islamska republika Iran je obmorska država v JZ Aziji. Domačini se radi hvalijo, da gre za deželo neodvisnih, poštenih in ponosnih ljudi. Meri skoraj 1,6 milijona kvadratnih kilometrov, šteje blizu 70 milijonov prebivalcev in je po velikosti 18. država na svetu. Njena najvišja točka je Demavend (5.761 m) v gorovju Albors Kuhe, najnižja pa Kaspijsko jezero z 28 m pod morsko gladino. Upravno je razdeljena na 28 pokrajin ali provinc, prej imenovanih satrapij. Je torej naslednica perzijskega imperija, ki se je razprostiral od Egejskega morja do Indije. Glavno mesto je Teheran s približno 12 milijoni prebivalcev. Iranski jezik je farsi ali parsi in je sodobna perzijščina. Irancev ne smemo mešati z Arabci, saj je to zanje - predvsem zaradi ponosa nad njihovo zgodovino - huda žalitev. Arabci so večinoma suniti, Iranci pa pripadajo šiitski veji islama.

Ni težko uganiti, da naslov omenja Kaninovo senco ... Rezijo obiskujemo zaradi izjemno lepe gorske narave in domala vzorno ohranjenega okolja, pa tudi zaradi zanimivih ljudskih običajev, pesmi in plesov, še posebej pa narečja.

Rezija je povsem razpoznavno vstopila v zavest vseh Slovencev pravzaprav šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Milko Matičetov tako rekoč genialno presadil iz rezijanščine Rožice ter ujel in udomačil Zverinice, skupaj stodvajset izvirnih pesmi in pripovedk.

Milena Županc je upokojena medicinska sestra in predsednica društva upokojencev Borovnica, kjer se zavzema zlasti za skrb za starejše, bolne ter otroke. Lani tri mesece kot prostovoljka preživela v Ugandi. To je bila neprecenljiva izkušnja, ki jo je spodbudila  še bolj zavzetemu človekoljubnemu delu. »Med ljudmi, ki so polni ljubezni, zaupanja in hvaležnosti, sem vnovič spoznala, kaj je biti človek v pravem pomenu besede, kaj je svoboda in sreča; kako je biti zadovoljen s tem, kar imaš, in ceniti...

Setev je najpreprostejša oblika razmnoževanja in se skoraj ne more ponesrečiti. Tako si z malo truda vzgojimo znatno število sadik. Enoletnicam zadošča ena rastna sezona za ves življenjski ciklus od semena do semena. Med najbolj zahtevne sodijo drobnocvetne begonije in petunije, saj imajo sila drobno seme in sejančki so nadvse občutljivi. Na srečo z drugimi skoraj ni težav. Celo okrasni tobak, ki ima tudi drobna semena, z nekaj vestnosti pridelamo od semena do barvitega in dehtečega cvetja.

Ob omembi Sicilije je mafija verjetno prvo, na kar marsikdo pomisli. Ta, po vsem svetu znana kriminalna združba naj bi že pred več kot dvesto leti začela nastajati v revni notranjosti otoka. Toda Sicilija, ki leži na jugu italijanskega škornja, je seveda še marsikaj drugega kot zibelka organiziranega kriminala. Denimo Etno - največji delujoči vulkan v Evropi, ki je že velikokrat presenetil s katastrofalnimi izbruhi. Nazadnje leta 2002, ko je uničil nekaj hotelov in smučarskih žičnic.

...ter drugi pomladni neučakanci, ki želijo izkoristiti prav vsak spomladanski pozdrav sonca, so večinoma majhna, nezahtevna in skromna bitja, nikakor pa ne zaslužijo, da bi jih prezrli. Dopolnimo svoja spoznanja o njih in svoje vrtnarske izkušnje.

Kimajoči zvončkovi cvetovi so res med prvimi znanilci lepših dni, niso pa to edini glasniki pomladi med čebulnicami. Zvončkov je več vrst in celo pri nas sta zastopana dva botanična rodova: v prvega sodi mali zvonček ( Galanthus nivalis ) z nekaj različki, vključno s polnjenocvetnim; v drugega pa uvrščamo dva velika zvončka ( Leucojum vernum, L. aestivum ) s pomladnim ali poletnim cvetenjem. Najbolj navadni brezstebelni jeglič seveda ni za okras, ker se mora izkazati s cvetjem na prisojni brežini ali s kako vrtno sorto tudi v...

Lepi dnevi vabijo v naravo, mi pa vas na pohodniški izlet na Primorsko, prav na mejo med strupenim celinskim mrazom in blago primorsko zimo, v vasico Osp pod kraškim robom. Od tam se bomo povzpeli h gradu Socerb in se nato po italijanski strani vrnili na izhodišče.

Izlet bo od nas zahteval dobrih 10 km zmerne hoje, vendar bo trud nagrajen s lepoto romantične krajine in z izjemnimi razgledi na Trst ter Tržaški in Koprski zaliv. Za hojo z vsemi postanki boste porabili dobre štiri ure. Kdor je vajen hoditi s pohodnimi palicami, naj jih le vzame s seboj. Prav mu bodo prišle tako pri zmernem vzponu na kraški rob, kot tudi pri spustu po mejni cestici. Čevlji naj bodo udobni in čvrsti, vetrovka s kapuco pa kar obvezna, če piha burja. In še opozorilo: pot ni priporočljiva v toplejšem delu leta, saj zna biti v pobočju kraškega roba predvsem popoldan zatišno in zelo vroče.

Rastlini na sliki tako rečemo zaradi mastno odebeljenih listov, kar je pač lastnost vseh listnatih sočnic. Obstajajo namreč tudi stebelne sočnice, pri katerih so rastlinska stebla brez listov specializirana za shranjevanje vodnih zalog za sušna obdobja. Najbolj znani med njimi so kaktusi. Vedno znova ponavljam: vsi kaktusi so sukulenti (sočnice), vse sočnice pa niso kaktusi. Tolstica ( Crassula ovata ) že ni noben kaktus, saj sodi v botanični sistematiki čisto nekam drugam.

Več v reviji ...