Izbiranje slik za posamezne prostore naj bo prijetno in ustvarjalno opravilo. Na stene lahko obesimo priznana umetniška dela ali svoje stvaritve, pa družinske fotografije, risbe otrok ali vnukov, plakate in podobno. Ustrezen izbor polepša prostor in je obenem odsev našega okusa. Pri izbiri, kaj, koliko in kje bomo razstavili, moramo biti kritični. Slik ne obešajmo na stene le zato, ker se nam zdi zid prazen. Pa tudi zato ne, ker jih pač imamo. Tudi ni vseeno, kje kaj obesimo.

Sabotin, 609 metrov visoki hrib se dviga strmo nad Sočo in Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo. Na njegovih pobočjih je tekla soška fronta, kjer so se bojevali pripadniki 22 narodov, zato je hrib prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se lahko sprehodimo. Sedaj skuša kot Park miru spodbuditi obiskovalce k razmišljanju o nesmiselnosti vojn in o sožitju med narodi. Na Sabotin se lahko vzpnemo po severni ali južni poti, obe pa se začenjata v Solkanu.

Korzika, največji francoski otok, je velik skoraj za polovico Slovenije, a na njem živi le 300.000 prebivalcev. Naravne lepote tega goratega otoka so prebivalci premišljeno obvarovali tako, da obalnih pasov niso pozidali s hotelskimi naselji, čeprav v glavni turistični sezoni Korziko obišče veliko turistov. Zato jo je najlepše spoznavati jeseni in spomladi. S sporazumevanjem ne boste imeli težav, če za silo govorite francosko ali italijansko. Pa tudi z angleščino nekako gre.

Ob mednarodnem dnevu miru so po desetih letih gradnje na Cerju končno odprli Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Veličasten spomenik simbolizira trdnost in neomajnost, hkrati pa miroljubnost in načelo obrambe in nenapadanja. Slovenski narod se je v svoji zgodovini namreč vedno le branil in nikoli ni bil napadalec. Vseslovenskega zborovanja ob spomeniku na 342 metrov visokem hribu na goriškem Krasu, ki sta ga 17. septembra pripravila občina Miren-Kostanjevica in Koordinacija veteranskih in domoljubnih organizacij »KODVOS«, se je udeležilo...

September in oktober sta meseca, ki ju večina ljubiteljev planin in pohodništva izkoristi za izlete in pohode. Sam vas tokrat vabim na otok Krk. Kdor je ljubitelj divje in samotne narave, mu bo zagotovo všeč pohajkovanje po okolici Baške. Mimo Reke in prek krškega mostu je naš cilj največje mesto na otoku, istoimenski Krk. Še pred mestom pa zavijemo proti Punatu in nato po nekaj kilometrih na novem krožišču proti Baški. Cesta se na prevalu Treskavac serpentinasto spusti navzdol v sedem kilometrov dolgo dolino potoka Suha Ričina, ki...

Tam, na zadnji njivi, si govorili nekoč, se vsi ustavimo, tam se tudi srečujemo. Morda komaj enkrat na leto tam prekrižamo korak z znanci in sorodniki, pogosto s krizantemami v rokah, s hvaležno mislijo v duši. Zunanja podoba pokopališč je od kraja do kraja različna, a v našem okolju prevladujejo v bolj ali manj urejenem razporedu nanizane grobne gomile. Čedalje pogostejše so parcelice, namenjene žarnim pokopom. Naša pokopališča prav pogosto obrobljajo živice iz kleka ali pušpana, včasih so omejena s trdno postavljenim zidom ali celo s...

Okoliški prebivalci pravijo Boču kar Štajerski Triglav. V resnici pa je Boč dvoglav, saj je poleg severnega vrha (978 m), na katerem stoji radijski in televizijski oddajnik, še malce nižji južni vrh (975 m) z razglednim stolpom. Pogorje Boča je geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank, kar se bo marsikomu zdelo čudno in nerazumljivo. Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu prek Paškega Kozjaka, Konjiške gore, Boča, Donačke gore in Maclja vse do Panonske kotline, kjer potonejo.

Potreba po pitju je pri živalih instinktivna, odnos do vode in žeja sta pri vseh sesalcih podedovana, zato se med pitjem močno razlikujemo. Kanidi in felini (prostoživeči psi in mačke), ki v naravi iščejo vodo, se razlikujejo od oskrbovanih psov in mačk, ki jim je dostop do pitne vode nekaj povsem samoumevnega. Psi in mačke med pitjem izplazijo jezik in del jezika oblikujejo v žličko, ki jim omogoča prenos vode v ustno votlino. Razlika v tehniki pitja je v tem, da pes pomaka jezik v globino, mačka pa vodo zajema pod položnejšim kotom z...

S 1. julijem je začela veljati uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki določa, da morajo vsa gospodinjstva strogo ločevati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter jih odlagati v posebne, rjave zabojnike. Biološki odpadki vsebujejo organske snovi, ki se razgradijo na zraku ali tudi brez njega. Pri razgrajevanju tovrstnih odpadkov na deponiji nastaja plin, ki je sestavljen iz 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida.