Sardinija, drugi največji italijanski otok je za dobro četrtino večji od Slovenije, a na njem živi manj kot dva milijona prebivalcev. In še ti večinoma v največjih mestih, ki so ob obali. Turisti radi obiskujejo otok ne le zaradi čudovitih peščenih plaž.

 Največje mesto je prestolnica Cagliari, ki je približno tako velika kot Ljubljana. Obdaja jo morje in plitve lagune, v katerih se pogosto zadržujejo ptiči plamenci. Središče pristaniškega mesta pa je strjeno za visokim mestnim obzidjem, s katerega se ponujajo najlepši razgledi. V starem delu mesta je kar nekaj ogleda vrednih muzejev, prijetno pa je tudi brezciljno potikanje po ozkih ulicah, polnih trgovin, na najbolj razglednih točkah pa k počitku vabijo privlačne restavracije. Nekaj časa kaže nameniti še enemu najlepših botaničnih vrtov v Italiji, ki je le nekaj korakov stran od najožjega mestnega središča.

Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža, in to tako zaradi pestre izbire, kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo zlasti v primerjavi s sosednjima državama. Privlačne pa so tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je eni od najmanjših, a najstarejših držav na svetu uspelo ohraniti na zemljevidu Evrope.

Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 kvadratnih metrov gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, od tega je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub zaostrenim življenjskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini živijo dobro predvsem zavoljo trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega je država davčna oaza za številna evropska podjetja, ki imajo tu uradno svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.

Eden najbolj izrazitih razglednih gorskih balkonov na Notranjskem, lahko bi rekli tudi nad Primorsko, štrli domala navpik nad Narinom, umaknjenim dva kilometra od glavne ceste Pivka-Ilirska Bistrica. To je legendarni Šilentabor ali uradno Tabor nad Knežakom. Višava je dostopna bodisi po strmih kolovozih in stezah iz Narina bodisi po ozki, asfaltirani cestici z Zgornje Pivke iz Zagorja, vasi ob cesti Pivka-Knežak-Ilirska Bistrica.

Šilentabor (751 m), vasica s petimi domačijami, naj bi svoje ime dolgovala šilasti gori, na kateri stoji. Pesnik Miroslav Vilhar, ki je domoval spodaj v Zagorju (tu je nastala njegova pesem o zagorskih zvonovih!), pa je menil, da imenu kraja botruje "silno silen" grad, kakršen je nekoč stal na vrhu.

Fantiči in dekliči bodo navdušeni nad puloverjem s kapuco, na katerem se prepleta šest različnih vzorcev kit.

Velikosti: 5, 6 in 7 let. Opisi za 5 in 7 let so v oklepajih. Kjer je napisana samo ena številka, velja za vse tri enako. 

Potrebujemo: 300 g modre volne; pletilke št. 3,5 in 4; pomožno pletilko št. 4; kvačko št. 2,5; osem lesenih gumbov.

Vzorci. – Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje. Desna kita (na 4 petljah): 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5. vrsta: 4 petlje desno križamo (2 petlji prenesemo na pomožno pletilko za pletenje, 2 desni petlji, desno popletemo preneseni petlji). 7. vrsta: ponavljamo od 1. vrste. Leva kita (na 4 petljah) 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5.

S staranjem se pri ljudeh postopoma kaže čedalje večja navezanost na življenjski prostor, lastnino, ideje, ljudi in tudi na hišne živali. Starejši ljudje z leti ne želijo več zapuščati svojega doma, ga osveževati in spreminjati, njihova bivališča zato leta in leta ostajajo povsem enaka. Raziskave kažejo, da so pohištvo, dekorativni predmeti, fotografije, knjige, nakit, televizija in hišni ljubljenčki najbolj cenjeni predmeti, s pomočjo katerih starejši ljudje obujajo minule dni.

Zelnate rastline so, kar zadeva čas presajanja, manj občutljive kot lesnate, a pri teh je koristno, da nekoliko razmejimo zahteve listavcev in iglavcev. Klasičen

čas za sajenje in presajanje lesnatih rastlin je čas počitka, torej tedaj, ko so najmanj občutljive za tako korenit poseg v njihovo življenje. To je nekako od konca poletja do zgodnje pomladi.

Listopadno rastlinje lahko praviloma brez škode zmotimo šele, ko odvrže liste. Nekoliko drugače je z iglavci, ki imajo vsi po vrsti nekaj svojih posebnosti in drugačnih presajevalnih zahtev. Sadike iglavcev iz drevesnice naj bi vedno imele dobro izoblikovano koreninsko grudo, ki nastane z večkratnim presajanjem mlade rastline. Korenine se zgostijo tudi pri gojenju v posodah, pri kontejnerski vzgoji. Druga posebnost je, da pri zimzelenih iglavcih rastejo najtanjše koreninice tudi še takrat, ko je nadzemna rast že končana, a tudi pomladi se...

Steklene površine zastiramo na različne načine. Mnogi se še vedno odločajo za klasično kombinacijo nabranih lahkih, prosojno zastiralnih ter težkih, zatemnilnih ali le dekorativnih zaves. Vendar so te zavese »klasične« le po imenu, saj so zanimivih krojev in iz sodobnih materialov, da raznovrstnosti barv in vzorcev sploh ne omenjamo.

Sodobna okna so dovolj izolativna, tako da so notranje zavese izgubile vlogo pri zmanjševanju vdora hladu ali vročine v prostor. Tudi za zastiranje pogleda, zatemnitev in senčenje uporabljamo raje učinkovitejša sodobna senčila, kot so žaluzije, roloji in rolete ter podobno. Strogih pravil pravzaprav ni več in v ponudbi lahko vsak najde kaj zase. Na sejmu HEIMTEXTIL v Frankfurtu so kot vsako leto predstavili nove smernice za tekstilno opremljanje prostorov.

Poleg medu, katerega lastnosti smo predstavili v prejšnji številki, so zelo koristni tudi drugi čebelji proizvodi, denimo propolis, matični mleček in cvetni prah.

Cvetni prah predstavljajo moške oplojevalne celice rastlin cvetnic in je pri vsaki rastlinski vrsti drugačen, lahko rečemo, da podobno kot DNK pri človeku. Potrebujejo ga mlade čebele za svoj razvoj.

Pri letanju s cveta na cvet čebele drobna zrnca prahu lepijo s slino, nektarjem ali medom, pri čemer prah bogatijo z svojimi encimi. Med letom se očistijo in s pomočjo glavnička in »majhne stiskalnice« cvetni prah spravijo na zadnje noge in ga tako prinesejo domov. Da bi nabrale med, čebele odletijo tudi do štiridesetkrat na dan, za nabiranje cvetnega prahu pa le do štirikrat na dan. Cvetni prah čebele znosijo v celice, jih napolnijo do dveh tretjin in nato zaprejo z medom, da se ne pokvari. V zaprti celici shranek fermentira s pomočjo mlečnokislinskih bakterij. Če ga izkopljemo iz celic, mu rečemo izkopanec, ki je najboljše kakovosti, ima pa visoko ceno in ga je stežka dobiti.