Dražgoško bitko mnogi štejejo za simbolni začetek upora Slovencev proti okupatorju, ki se je po umiku partizanov zločinsko znesel nad vaščani, Da se poklonijo spominu na žrtve med borci in med domačini, se v to gorenjsko vas na drugo januarsko nedeljo zgrinjajo vse večje množice ljudi - letos so jih v lepem vremenu našteli kar 10 tisoč. Prihajajo mladi in stari, več sto pohodnikov se v Dražgoše napoti tudi peš, največ s Pasje ravni, od koder je decembra 1942 šel na pot tudi Cankarjev bataljon. Na letošnji proslavi ob 70.

»Aleksandrinke so v tistih časih, zlasti v času gospodarske krize po prvi svetovni vojni opravile važno delo, saj so kot varuške, dojilje, šivilje, kuharice, sobarice, guvernante ali spremljevalke pri bogatih evropskih družinah v Kairu in Aleksandriji z zaslužkom reševale svoje domove, kmetije in družine na Goriškem in v Vipavski dolini pred revščino ali propadom,« je najprej poudarila 78 – letna upokojena učiteljica Sonja Počkaj, hči in sestra aleksandrink Alojzije Humar – Počkaj in Brune Grossi.

Znameniti jeseniški fotograf in izdajatelj razglednic Fran Pavlin je tole fotografijo na prelomu prejšnjih stoletij zagotovo naredil s pobočja Smokuškega vrha (868 m) oziroma z Rebra nad vasjo Doslovče, kjer stoji rojstna hiša pisatelja in duhovnika Frana Saleškega Finžgarja, nam je ob ogledovanju panoramske razglednice Breznice s Triglavom (2864 m) in Rjavino (2532 m) v ozadju, najprej pojasnil njegov pranečak, upokojeni redni in zaslužni profesor ljubljanske univerze dr. Janez Bogataj.

Slovenski šolski muzej je ustanova, kjer lahko sleherni obiskovalec obudi spomine na otroška leta, saj je v njem nazorno prikazan razvoj našega šolstva skozi stoletja. Tu se obiskovalec lahko seznani dejstvom, da so se pri nas razvile prve neposredno izpričane oblike elementarnega izobraževanja na področju verske vzgoje. S pokristjanjevanjem in z vključitvijo slovenskega narodnega ozemlja v zahodnoevropski krščanski svet so se naši predniki začeli navzemati zahodnjaške omike.

Čeprav baron Anton Codelli velja za prvega, ki je z vožnjo avtomobila po ljubljanskih ulicah 15. novembra 1898 povzročil pravo senzacijo, pa velja Kranjčan Alojzij Erman za enega prvih, ki je začel avto uporabljati v komercialne namene. Torej za to, da je z njim služil kruh zase in za svojo družino. Njegov avto se je pojavil na Gorenjskem v prvih letih industrijsko-revolucionarnega 20. stoletja. Med letom 1908 in 1914 je bil Alojzij Erman zaposlen pri kranjski tvrdki Zabret.

Ko zapoje Čadežev trio - dedek Danilo, sin Vladimir in vnuk David - se od ganjenosti marsikomu orosi oko, saj se le redko združijo tri generacije tako izvrstnih glasov! Oče Danilo je več kot 30 let pel v Slovenskem oktetu; zdaj je član Slovenskega okteta njegov sin Vladimir in tudi Vladimirjev najstarejši sin David je izvrsten tenorist. Kot pa kaže, rastejo v družini Čadež še novi glasbeniki; med šestimi vnuki – tri otroke ima Vladimir in tri njegova sestra Mateja - pogosto odmeva pesem.

Predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš ponuja vizionarski pogled na prihodnost: demografske probleme lahko reši samo strm napredek na področju sožitja, medgeneracijskega sodelovanja – podoben napredek, kakršnega smo v minulega pol stoletja dosegli na materialnem področju. S kakšnimi razlogi je evropska skupnost leto 2011 razglasila za leto prostovoljstva, leto 2012 pa posvetila aktivnemu staranju in medgeneracijski solidarnosti? Brez nove solidarnosti med generacijami ne moremo izpolniti nalog staranja v času demografskih...