Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Dolga zgodovina kmetije Atelškovih

    Zgodbeapril '12

    Dolga zgodovina kmetije Atelškovih

    Domačija Atelškovih, ki se jim po domače pravi Rženičnikovi in tako se imenuje tudi njihov kmečki turizem, je tako rekoč sredi raja. Leži v vasi Šmihel v zgornje-savinjskih hribih. Tudi pozimi, ko sneg na debelo prekrije njihovo okolico, sredi beline krasi vhod v hišo mogočno »božje drevce« z intenzivnimi zelenimi listi in rdečimi plodovi. Na drugi strani domačije pa stoji več kot 300 let stara lipa. »Pridite spomladi ali poleti, boste videli, koliko zelenja in cvetja je okoli nas,« prijazno povabi Veronika Atelšek, ki ima poleti ob zelenjavnem tudi svoj rožni vrt. Njihov dom je vedno odet v cvetje, saj vas v notranjosti z vseh okenskih polic pozdravijo cvetoče rože.

  • S hojo in presno hrano do zdravja

    Zgodbeapril '12

    S hojo in presno hrano do zdravja

    Ljudje se (pre)radi oklepamo starih navad in razvad, čeprav nam škodujejo. Hkrati se zavedamo, da so spremembe, četudi na bolje, težke. Lojze Babič, upokojenec in strasten pohodnik z Brega pri Žirovnici, pa je stopil na novo pot predvsem zavoljo radovednosti. Ko je pred enajstimi leti na radiu poslušal oddajo o presnem prehranjevanju, se je odločil, da se bo tudi sam poskusil tako hraniti. Takrat je bil pri petdesetih. Pripovedi o ljudeh, ki so se prehranjevali samo s presno hrano in znova postali zdravi, so se ga tako dotaknile, da se je...

  • Drug drugemu ognja dajmo!

    Zgodbeapril '12

    Drug drugemu ognja dajmo!

    Ada Bačar, mentorica dramske skupine ŽAR v društvu Most iz Ajdovščine je do upokojitve delala kot učiteljica in voditeljica lutkovne skupine v Vipavi, ki je delovala kar petindvajset let. Za svoje pedagoško delo ter za delo na področju dramske in lutkovne dejavnosti je prejela Žagarjevo nagrado in več drugih priznanj. Po upokojitvi je začela sodelovati z univerzo za tretje življenjsko obdobje in opravila izobraževanje za mentorico študijskih krožkov.

    V družbi Palčice Po teh predstavah se je Ada Bačar s svojo dramsko skupino vrnila še k lutkam. Po znani Andersenovi pravljici je priredila lutkovno predstavo Palčica. Z igro so se poklonili tudi spominu znanega lutkarja Milana Klemenčiča, ki je v Ajdovščini ustvarjal marionetne lutkovne predstave in poulično gledališče: »Mi nadaljujemo njegovo delo; ves čas si je namreč prizadeval, da bi lutkarstvo priznali kot umetnost; pomembna pa je tudi njegova kulturna zapuščina na drugih področjih.« Zgodbo o Palčici je Ada Bačar izbrala iz več razlogov.

  • Vas, ki kot na nekakšnem balkonu pogleduje na Bohinjsko dolino

    Zgodbeapril '12

    »Prijazna vasica, lepo položena med Rečevnico, ki jo varuje pred severnimi vetrovi, in Strmami, ki jo ščitijo pred južnimi, kot na nekakšnem balkonu pogleduje na Bohinjsko dolino. Pogled seže vse do jezera, Pršivca, Komne, ograjene s kamnitim obzidjem Lanževice, Mahavščka, Podrte gore in nato zdrsne po grebenu bukovskih gora z zanimivo Črno prstjo in Jelovim vrhom za zaključek. Lega kraja je izredno modro izbrana, saj jo sonce ogreva vse leto. Enkrat manj, drugič bolj.

  • Obsavinjski Babilon

    Zgodbeapril '12

    Obsavinjski Babilon

    Popotnik, ki se nameni na ogled Celja, je vedno znova presenečen, saj tu pogosto odkrije kaj novega, česar dotlej še ni videl. In res, v Pokrajinskem muzeju Celje, ki domuje v Stari grofiji, so na ogled zgodovinsko pomembni arheološki in drugi eksponati, ki pričajo o častitljivi preteklosti mesta ob Savinji.

    Pokrajinski muzej Celje, ki deluje 130 let, stoji na slikovitem Muzejskem trgu, kjer se stara arhitektura stika z novejšo. V njem so urejene arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska ter etnološka zbirka, prikaz Schützove keramike, razstava o svetovni popotnici Almi M. Karlin, pa numizmatična zbirka in drugo.

  • Ludvik Starič – prvi pravi Leteči Kranjec

    Zgodbeapril '12

    Ludvik Starič – prvi pravi Leteči Kranjec

    Sploh mi ne pride na misel, da bi v nič dajal svojega rojaka in zdajšnjega svetovnega prvaka v smučarskih poletih Roberta Kranjca, toda tisti prvi pravi Leteči Kranjec je bil dolga leta vendarle Dolenjec Ludvik Starič, vendar na motorju. Konec leta 1938 je na dirki v Nemčiji zasenčil domače dirkače, tako da je moral pokrovitelj dirke Adolf Hitler kislega obraza ob dvigovanju jugoslovanske zastave in igranju himne Kraljevine Jugoslavije veliki srebrni hrastov list izročiti Slovanu, ki v sebi ni imel arijske krvi.

  • Kaj imata skupnega gramofon in helikopter ?

    Zgodbefebruar '12

    Kaj imata skupnega gramofon in helikopter ?

    Na hitro rečeno, bolj malo, razen da gre pri obeh napravah za vrtenje, saj vemo, da so imeli gramofoni, izdelani še v času med obema vojnama, mehanski pogon (nobene elektrike, mehanizem je poganjala vzmet), helikopter pa se je že ob rojstvu dvignil v zrak z bencinskim motorjem. Tisto, kar je skupno obema napravama, pa je njun izumitelj Emile Berliner. V gramofonsko industrijo je uvedel novost, ki je nekdanje Edisonove cilindre zamenjala z diski, ploščami, ki jih poznamo še danes, pred sto tremi leti, pa se je njegov helikopter z dvema možakoma...

  • Med preteklostjo in prihodnostjo ob Muri

    Zgodbefebruar '12

    Med preteklostjo in prihodnostjo ob Muri

    Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ki je bil ustanovljen leta 1955 in domuje v graščini sredi mesta, ima zgovoren naslov - Med preteklostjo in prihodnostjo. Pomurje je usodno zaznamovala reka Mura. Zaradi svojega nemirnega toka je bila v nekdanjih časih skorajda neukrotljiva. Več tisočletij je razmejevala živelj na levem in desnem bregu reke, a je bila zaradi svojih edinstvenih mrtvic, prodišč, močvirnih travnikov in poplavnih logov tudi duša pokrajine.

    Strelski dvorci Pričevanja soboške muzejske zbirke so tesno povezana s krvavo zgodovino, ki se je iz roda v rod odigravala ob reki. Prek neskončne ravnice so se pogosto valile horde plena željnih ljudstev, neizprosnih konjenikov od blizu in daleč. Tako so bile na štajerski strani postavljene obrambne postojanke, imenovane strelski dvorci. Dan in noč so tu skozi stoletja stražili branitelji, tako imenovani svobodnjaki, ki so po potrebi vihteli meče, streljali, prelivali znoj in kri za vladarja.

  • Tri dame iz krznarstva Eber

    Zgodbefebruar '12

    Tri dame iz krznarstva Eber

    Jožica Eber in njena nečakinja Milena Eber Štimac s hčerko Matejo so sinonim za krznarstvo Eber. To »žensko zgodbo« pa je začel mladi krznar, Ljubljančan Eligij Eber, ki je že leta 1919 v Gradišču odprl svojo dejavnost.

    Meščanstvo je cenilo krzno kot statusni simbol in tudi kot kakovostno, trajno in prijetno oblačilo, zato mu je posel cvetel. Kmalu je veljal za enega najuglednejših krznarjev na Slovenskem. Razmišljal pa je tudi o tovarni klobukov in čepic za različne uniforme, kar je bila njegova sporedna dejavnost. Podjetje je v polnem razcvetu preselil na Kongresni trg; to pa je bilo že tik pred izbruhom vojne. Težave pa so se po končani vojni celo stopnjevale, saj mu je bilo premoženje odvzeto.

  • Ne solimo pameti, poslušajmo!

    Zgodbefebruar '12

    Ne solimo pameti, poslušajmo!

    Dolga zgodovina je v žensko vsadila neprestano skrb, da naredi, kar pričakujejo od nje. V zgodovini je ženska veljala za otročje bitje, polno neobvladljivih vzgibov, samo po sebi nezanesljivo in umsko nedisciplinirano. Zdajšnji rod je veliko na boljšem, a še vedno imamo težave s poslušanjem sebe, svojih želja in svojega telesa, pravi Alenka Rebula, pesnica in pisateljica in filozofinja. Ukvarja se pretežno z globinsko psihologijo ter z vprašanji vzgoje in izobraževanja, samovzgoje in družbene kritike.

  • 1
  • …
  • 134
  • 135
  • 136
  • 137
  • 138
  • …
  • 160
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov