Prekomerno aktiven sečni mehur, ki sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa jo je pri starejših ženskah in je primerljiva s številkami drugje po svetu. Podatki govorijo, da ima kar vsaka druga ženska po menopavzi težave z uhajanjem urina.

»Bolniki se težav, povezanih uhajanjem urina, sramujejo, zato jih prikrivajo pred okolico, svojci in zdravstvenim osebjem. Le malo jih poišče zdravniško pomoč. Marsikateri bolnik se zaradi tega umika iz socialnega življenja, kar pa prizadene ožjo in širšo okolje, gre za družbeni problem,« je na posledice nadloge nenadzorovanega uhajanja urina na včerajšnji novinarski konferenci opozoril prof. Adolf Lukanovič, strokovni direktor ljubljanske ginekološke klinike. Urinska inkontinenca ženske omejuje pri vsakdanjih opravilih in poslabšuje kakovost življenja. Stanje pa se, če ne poskrbimo za spremembo vsakdanjih  navad in zdravljenje, z leti le še slabša.

Poln avtobus bralcev Vzajemnosti se je minulo soboto napotilo v Italijo na ogled Gardskega jezera. Potovali smo mimo Benetk, Padove in Verone. Čeprav je ves dan po malem deževalo, ni manjkalo dobre volje. Najprej smo se ustavili v letovišču Peschiera del Garda in se z ladjo odpeljali po največjem italijanskem jezeru do letovišča Riva del Garda. Gardsko jezero je veliko 370 kvadratnih kilometrov, v globino meri do 350 metrov, dolgo je 52 kilometrov in široko od 3 do 17 kilometrov.

Ustavili smo se še v letovišču Riva del Garda, se potem vračali po zahodni obali skozi Limone in Salo, na koncu pa smo si ogledali še Sirmione, ki leži na 4 kilometre dolgem polotoku, znanem po gradu Scaligheri, hotelih in trgovinicah. Pred gradom je nastal tudi skupinski posnetek. Znamenitosti Gardskega jezera smo spoznavali s Kompasovim vodnikom Borisom Klančnikom.

Težave zaradi težkih, bolečih, utrujenih in oteklih nog s krči ima vse več ljudi. Gre za kronično vensko bolezen, s katero se srečuje že vsak drugi odrasli, pogosteje prizadene ženske, vendar tudi moškim ne prizanese. Na pojav bolezni v veliki meri vplivajo: genska pogojenost – če sta jo imela oba starša, potem je 90 odstotna možnost, da jo bomo imeli tudi mi, če jo je imel le eden od staršev, pa 60 odstotna –, starost, spol, nosečnost, debelost, telesna nedejavnost in razvade – npr. kajenje. Gre za napredujočo bolezen, ki bistveno poslabša kakovost življenja in če je ne zdravimo, lahko pripelje tudi do razjed na nogah.

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov. Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

Pred leti sem v eni izmed revij zasledila napotke kuharskega mojstra Andreja Goljata za pripravo potice z različnimi nadevi. Doma sem imela že veliko receptov, njegov pa mi je vzbudil zanimanje zaradi drugačne priprave testa. Včasih so nas babice in mame učile, da pri pripravi kvašenega testa kvas ne sme priti v stik s soljo. Mojster Goljat pa je svetoval, da kvasni nastavek pripravimo s soljo. Potice na fotografijah so bile zelo lepe, zato sem poskusila. Od takrat naprej delam testo za potico – pa tudi krofe in kruh – na ta način.

  

Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996, ko se je dvakrat znižala prispevna stopnja delodajalca. Več kot 75 odstotkov dohodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov. Lani so povišali najnižje pokojnine za »polno pokojninsko dobo« na 500 evrov in vsem upokojencem izplačali letni dodatek. Tudi število upokojencev se ni bistveno povečalo, kar dokazuje, da zadnja pokojninska reforma deluje. Prvič po osmih letih bodo upokojenci letos deležni redne uskladitve pokojnin, aprila pa še izredne, skupaj za več kot 3 odstotke.