Pregled arterij lahko prepreči usodno bolezen
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov. Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Najboljše kuharice so gospodinje
Pred leti sem v eni izmed revij zasledila napotke kuharskega mojstra Andreja Goljata za pripravo potice z različnimi nadevi. Doma sem imela že veliko receptov, njegov pa mi je vzbudil zanimanje zaradi drugačne priprave testa. Včasih so nas babice in mame učile, da pri pripravi kvašenega testa kvas ne sme priti v stik s soljo. Mojster Goljat pa je svetoval, da kvasni nastavek pripravimo s soljo. Potice na fotografijah so bile zelo lepe, zato sem poskusila. Od takrat naprej delam testo za potico – pa tudi krofe in kruh – na ta način.
-
Po dolgi zimi, ki je po pustu še dodatno pokazala zobe, že vsi sanjamo o topli pomladi. Zagotovo bo prišla. Bliža se gregorjevo, to je slovensko valentinovo, ko se ptički ženijo in daljši dan kliče k nam pomlad. A ne glede na letni čas nas vedno lahko ogreje ljubezen.
Ljubezen je tista močna sila, ki piše naše usode. Nekatere v življenju bolj preizkuša, druge manj. V mladosti je neustavljiva, strastna in hrepeneča, z leti postaja bolj umirjena, a do konca življenja je z nami. Vsaka pomlad ji da nova krila in pesnike navdihuje že od davnine. Ali se spomnite prve zaljubljenosti ali pa dneva, ko ste spoznali svojega partnerja ali partnerko? In če ste še danes z njo ali njim in se razumeta, je to nekaj najlepšega v življenju. Lepo je tudi, če ste si na jesen življenja našli sorodno dušo.
Z rastjo več denarja tudi za upokojence
Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996, ko se je dvakrat znižala prispevna stopnja delodajalca. Več kot 75 odstotkov dohodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov. Lani so povišali najnižje pokojnine za »polno pokojninsko dobo« na 500 evrov in vsem upokojencem izplačali letni dodatek. Tudi število upokojencev se ni bistveno povečalo, kar dokazuje, da zadnja pokojninska reforma deluje. Prvič po osmih letih bodo upokojenci letos deležni redne uskladitve pokojnin, aprila pa še izredne, skupaj za več kot 3 odstotke.
-
Kaj je čas? Nekaj, kar ves čas lovimo, pa nikoli ne ujamemo? Pomembno občutenje časa so naši spomini, ki pa se skupaj z nami spreminjajo. Pravijo, da je spomin luknjičast kot švicarski sir in se nanj ne da zanesti. Spomini niso dokumentarni posnetki, ampak odražajo naše trenutno razpoloženje in položaj, v katerem smo se znašli. Bolj kot natančnih datumov in ur se spominjamo trenutkov, ki so se nam zdeli pomembni in smo jih shranili v poseben »predal«. Nepomembne smo pozabili. Potovanje v preteklost vpliva tudi na naše sedanje in prihodnje odločitve, brez spominov ne bi bili to, kar smo, in prav s pomočjo spomina se nam zdi, da vidimo čas. Občutimo pa predvsem trenutke, zato bi se morali naučiti uživati v najlepših trenutkih danes in tukaj. In v drobnih stvareh.
Številne prednosti hormonskega zdravljenja
Pred stotimi leti so ženske povprečno dočakale okrog štirideset let, danes jih več kot osemdeset, zato niso poznale menopavznih težav, ki pestijo sodobne ženske. Pri 50 letih so sredi delovnega ustvarjanja in pred njimi je še več kot tretjina življenja, zato lahko ob morebitnih težavah, ki jih povzroča usihanje hormonov, poiščejo strokovno pomoč. Slovensko menopavzno društvo, ki deluje od leta 1997, dolga leta ga je vodila prof. dr. Helena Meden Vrtovec, od leta 2014 pa prim. dr. Lucija Vrabič, spremlja svetovno znanje in trende ter širi in razvija znanje o varni uporabi nadomestnega hormonskega zdravljenja pri nas. Vodilni strokovnjaki s področja ginekologije so pred kratkim opozorili na polresnice in mite o premagovanju menopavznih težav s hormoni in poudarili prednosti hormonskega zdravljenja, saj učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljša njegovo kakovost.
-
Z leti čas teče hitreje, komaj smo vstopili v leto 2017, že smo se od njega poslovili. Pred nami je novo leto, ki nam ponuja priložnost, da se kdaj tudi ustavimo in čas namenimo sebi in bližnjim, ki nam največ pomenijo. Pomembno je, da se ne predamo le toku, ki drvi čez brzice, ampak zaplujemo kdaj tudi v mirnejše vode. Pogosto nam je šele ob izgubi bližnjega ali dragega človeka žal, da ga nismo večkrat obiskali, se z njim družili in mu povedali, kako radi smo ga imeli. Včasih smo res čudni, tisoče stvari bi radi opravili prej, kot da je naš čas neomejen.
Kako sta povezana spomin in ravnotežje?
To se je verjetno spraševal marsikdo, ko je prebral vabilo na našo delavnico z naslovom Možganski fitnes za boljši spomin in ravnotežje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Zbralo se je več kot petdeset ljudi, ki so pozorno poslušali in vadili skupaj z Jasmino Lambergar, avtorico programa Možganski fitnes. Dobili so odgovor in veliko koristnih vaj.
Za svoje fizično in psihično počutje najbolj poskrbimo, če se redno gibamo in umsko vadimo. Jasmina Lambergar za izboljšanje spomina priporoča gibanje, izvajanje umskih vaj (učenje tujih jezikov, plesnih korakov …), skrb za srce, uravnoteženo prehrano in druženje. Veliko ljudi se obremenjuje, ker kdaj kaj pozabijo, češ da so dementni. Toda to ni demenca, najprej se moramo vprašati, kako je z našo pozornostjo. Če bomo trenirali pozornost, bomo izboljšali tudi pomnjenje.
-
Te dni, ko okrevam po operaciji, sem veliko razmišljala o zdravju, odnosu do te dobrine in tudi našem zdravstvenem sistemu. Ljudje smo pač taki, da šele takrat, ko nas nekaj ustavi, vidimo stvari drugače. Takrat bi dali vse, da bi čas lahko zavrteli nazaj, a to ne gre, lahko pa marsikaj spremenimo za naprej.
Pri zdravniku se po navadi začne zdravljenje bolezenskih znakov, ne vzrokov zanje, zato ruski zdravnik in manualni terapevt Nikolay Grishin zagovarja, da je bolje ljudi, če jim hočeš pomagati, naučiti, kako naj varujejo zdravje in kako si lahko pomagajo sami. Grishin je kmalu potem, ko je prišel v Slovenijo, opazil, da se ljudje premalo gibljejo, nezdravo prehranjujejo in imajo številne slabe navade. Ustanovil je Šolo zdravja in jutranjo telovadbo v dobrih desetih letih pripeljal v skoraj vsak slovenski kraj. Vse več ljudi v oranžnih majicah ob jutrih telovadi na prostem in skrbi za svoje zdravje in telo.
Za spremembo glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
.jpg)
Poslanci SD in Desusa so v sodelovanju s sindikati sredi septembra v postopek Državnega zbora RS vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je 1. 1. 2013 prinesel nov pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oziroma so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.
