-
Slaščice s sadjem so pogosto na jedilniku, ko je sadja naenkrat preveč in ga je treba hitro porabiti – kar bo v letošnji sezoni. Takrat ne pripravljamo kremnih rezin ne čokoladne torte, ampak se na jedilniku znajdejo breskov kolač, jabolčna pita in podobne sočne slaščice.
Jajca, sladkor, moka, maslo ali druga maščoba so osnovne sestavine za sadne kolače. Skuta ali mandlji, orehi in krepke začimbe so za odličnejši okus. Če je na voljo še primeren recept, potem je sladica hitro nared. Še največ imamo opravka z lupljenjem, čiščenjem in rezanjem sadja.
-
Stročnic (fižol, leča, grah, čičerka, soja, bob) se stežka naveličamo, saj so različnih oblik, okusov in barv. Leča je na primer na voljo v rdeči, zeleni in rjavi barvi, grah je privlačno zelen, medtem ko so suha fižolova zrnca kot barvna paleta mavrice in vzorcev, ki bi jih risal umetnik. Z nekaj domišljije znamo pripraviti imenitne in nasitne jedi.
Uživamo seme, ki je v stroku, od tod ime skupine, medtem ko lupine strokov zavržemo. Izjemi sta stročji fižol in sladkorni grah, kjer pri kuhi uporabimo kar celoten strok z drobcenimi semeni. S kilogramom suhega fižola lahko družina kar nekaj dni prav okusno in zelo zdravo je, medtem ko je enaka količina mesa hitro premalo že pri enem obroku. V prehrani velikokrat uporabljamo stročnice kot zamenjavo za meso, predvsem takrat, ko jih v obroku povežemo z žiti (ali z jajci, mlečnimi živili), obenem pa z njimi bistveno povečamo vsebnost vlaknin. Znano je, da jih v sodobni prehrani veliko premalo pojemo. Stročnice poleg beljakovin rastlinskega izvora in vlaknin vsebujejo še škrob in rudnine. Zaradi nukleinskih kislin pospešujejo obnovitvene procese v telesu, ki nas pomlajujejo.
-
Mesec maj je po starem poimenovanju veliki traven, ki se do zdaj še ni izneveril imenu – kljub nekaj mrzlim dnevom. In tako se veselimo nove mlade zelenjave, ki jo znamo koristno uporabiti. Le še nasvet: mlado zelenje čim manj in čim manjkrat kuhajte ali pecite, saj vsebuje številne minerale in vitamine.
Ribji burgerji z mlado špinačo
Za 4 osebe potrebujemo:
600 g pustega ribjega mesa brez kosti in kože (file osliča, postrvi, lososa, tune …)
krepko pest listov mlade špinače
sol, poper
manjšo neškropljeno limono
Kako do brezhibnih trdo kuhanih jajc?
Jajca so pri sobni temperaturi obstojna do dveh tednov, v hladilniku pa celo do pet tednov, zatorej ni razloga za skrb, če bi si radi naredili zalogo jajc za veliko noč že nekaj tednov prej. Da bodo trdo kuhana jajca res brezhibna, vam ponujam pet preizkušenih trikov.
Jajca hranimo pri stalni temperaturi. Nekoč je za jajce veljalo, da so silno občutljivo in hitro pokvarljivo živilo, danes pa vemo, da to ni tako. Čeprav je lupina krhka, je vseeno dobra pregrada, ki varuje notranjost jajca pred kvarjenjem. Lupina ima drobne pore, skozi katere se izmenjavajo plini. Tudi vodni, ko se zaradi temperaturnega nihanja jajce orosi, kar zmanjša njegovo obstojnost. Jajca zato hranimo pri kar se da enakomerni temperaturi, naj bo to sobna ali malo nad nič v hladilniku.
-
Smuti (nekateri mu pravijo tudi zmešanček) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Resda tudi nekateri sokovniki prepuščajo več gošče in je le malo odpadkov, večinoma pa so takšni, da si bomo v kozarec nalili le za vzorec bistrega soka ter vlaknin. Nasprotno, močan mešalnik ('blender') razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih na res majhne delčke, ki jih popijemo, hranilne snovi so tako hitreje dostopne našim celicam.
Smuti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kakor kašica, ki ga lahko pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Tako zaužijemo alkalen obrok, ki je odlično dopolnilo drugi (kisli) hrani. In čeprav se vsi po vrsti sprašujemo glede zdravilnosti napitka, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskreno odgovoriti na vprašanje, ali pojeste (oziroma pojedo vnuki) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kot se le-tega dobi v enem smutiju.
-
Juha iz gomoljne zelene (šelinka)
Za 4 osebe potrebujemo:
velik gomolj zelene
2 krompirja
korenček
čebulo
malo maščobe
1 do 1,5 l neslane jušne osnove ali vode
sol, poper po potrebi
brizg limonovega soka ali vina
panceto, pršut, klobaso ali slanino za dodatek
Priprava: Vso zelenjavo olupimo in očistimo ter narežemo na kocke. V loncu na malo maščobe na hitro popečemo koščke pancete, jih stresemo na krožnik in prihranimo.
V lonec nato damo vso narezano zelenjavo, prilijemo toliko jušne osnove ali vode, da je zelenjava pokrita, rahlo solimo, zavremo, nato ogenj zmanjšamo in juho pokrito kuhamo še 15 minut, da se zelenjava povsem zmehča. Tretjino do polovice količine juhe v posebni posodi pretlačimo s paličnim mešalnikom ali kar z vilicami, nato vrnemo v lonec k preostanku juhe in prilijemo jušno osnovo, kolikor je potrebujemo. Ali pa juho v celoti pretlačimo v kremno juho, kakršna je na sliki.
Goveja juha prebudi prijetne spomine
Najbrž se strinjate, da nam pečenka ob bolezni, hudi utrujenosti in onemoglosti ne diši; takrat si želimo krožnik goveje juhe. Ne zaman – v vodi raztopljeni minerali poskrbijo, da telo lažje uporabi vodo, zato nam juha pri hidrataciji telesa koristi bolj kot kozarec čiste vode. Če v juho dodamo še zakuho, kmalu postane zdrav samostojen obrok.
Okusov goveje juhe je toliko, kot je gospodinj, ki jo kuhajo, čeprav so osnovne sestavine znane: kos govejega mesa, kakšna kost ter nekaj jušne zelenjave in zelišč. Uspeh se skriva v podrobnostih, zato je tu ščep mojih nasvetov, da bo juha od zdaj še boljša.
O rožičih, s katerimi ne vemo, kaj bi
Drevo rožičevca (Ceratonia siliqua) raste v toplih krajih. Največ rožičev pridelajo v Španiji in velike količine še v Italiji. V Sredozemlju mu pravijo carob, tudi keras, iz hebrejske besede harubh. V nemško govorečih krajih je kar kruh sv. Janeza (Johannisbrotbaum), ime pa izvira iz časov Janeza Krstnika, ko je ta svetnik v puščavi menda živel od rožičev. Sladki rožiči so priljubljena hrana oslov, konj in prašičev, da je res tako, lahko beremo celo v Svetem pismu.
Z vztrajnostjo nad slabokrvnost
Neprestana utrujenost in zaspanost, pomanjkanje energije, šibkost, krhkost las in nohtov, pogoste viroze so tipični znaki težave, ki ji pravimo slabokrvnost. Pomanjkanje železa je v današnjem času še toliko pogostejše, saj sodobna priporočila spodbujajo uživanje perutninskega mesa, ki vsebuje precej manj železa v primerjavi s temnim govejim in konjskim mesom.
Vzroki za slabokrvnost so različni, nekateri tudi zelo zapleteni, vendar je daleč najpogostejši vzrok pomanjkanje železa v krvi, ki je ključen za nastajanje rdečih krvničk in krvnega barvila hemoglobina. V sam proces vstopajo nekateri vitamini (A, C, B1, B2, B6, karoten) in minerali (baker, kobalt, mangan); ob pomanjkanju le katerega izmed omenjenih je slabokrvnost verjetnejša. Na pomanjkanje železa morajo biti pozorne ženske, ki nosečnost šele načrtujejo, in nosečnice, saj so takrat potrebe po železu močno povečane. Otrokova imunska odpornost je vsaj v prvem letu namreč krepko odvisna od količine železa v mamini krvi. V otroštvu se slabokrvnost pojavi tudi zaradi hitre rasti otrok in oslabelosti po številnih boleznih.
Naj jesensko sadje tekne še pozimi
Daleč najboljši nasvet, ki vam ga lahko da prehranski strokovnjak, je ta, da (jesensko) sadje pojeste takrat, ko je sezona zanj in je najbolj zrelo. Polno je hranil, ravno tistih, ki jih potrebujemo v tem času. Ker vemo, da je vsega dobrega na vrtovih hitro preveč, presežke predelamo oziroma shranimo za kasneje.
Četudi je sadje že obrano in zelenjava izkopana iz zemlje, kemijski procesi v svežih živilih potekajo naprej. Plod diha, pri tem porablja rezervno hrano, med drugim pa izloča zorilni plin (eten, starejši izraz etilen), zaradi katerega pridelki tudi v okolici še naprej pospešeno zorijo. Voda počasi izhlapeva, teža plodov se zmanjšuje. Na hitrost teh sprememb vplivajo še dejavniki v času rasti (vreme, zemlja, pretirano gnojenje), dejavniki v času obiranja, sorta (primernejše so zimske sorte) in stopnja zrelosti. Prehitro obrano sadje nima dovolj rezervne hrane in je zato za hranjenje manj trpežno, kaj šele hranil in okusa, prezrelo sadje pa zaradi nadaljnjega zorenja v kleti prehitro izgubi vse, zaradi česar smo ga želeli shraniti. Načeloma velja, da jabolka oberemo, ko začnejo spreminjati barvo in jih zmoremo obrati brez poškodb rodnega lesa, kar je malo pred stopnjo polne zrelosti.