Življenje Lidije Saje, Štajerke iz Ruš, ki živi v Črnomlju, je bilo pestro, zanimivo in lepo. Lepo, ker je toliko lepega dala otrokom, ki jih je učila, okolju, kjer je živela, in svojim bližnjim. Že kot dijakinja mariborskega učiteljišča je bila zelo priljubljena, zato je bila tudi predsednica razreda. Med njenimi sošolci so bili tudi Jože Suhodolčan, Smiljan Rozman, prof. Franc Strmčnik, prof. Ivan Sagadin in še bi lahko naštevali. Lična in odlična, so ji v pesmi napisale sošolke, saj je imela v prvem letniku učiteljišča med 42 dijaki edina odličen uspeh. Še vedno se dobivajo enkrat na leto in Lidija ni izpustila nobenega srečanja, čeprav bo, kot pravi, čez leto in pol stara 90 let.

Prof. dr. Svetlana Slapšak, mednarodno uveljavljena profesorica antičnih svetov in antropologinja spolov, humanistka, publicistka, pisateljica, že v mladosti glasna zagovornica človekovih pravic ... V študentskih letih se je znašla »v žrelu« režima, kasneje je bila dekanka na ljubljanski fakulteti za podiplomski humanistični študij, toda z nizkimi udarci ji je bilo onemogočeno nadaljevanje akademske kariere. Do zaslužene pokojnine je morala prek sodišča in mediacije. Da bi preživela, se je bila primorana spoprijeti z drugimi vsebinami in tudi tu je dosegla izjemen uspeh, ugled, priznanja ... Z dr. Svetlano Slapšak smo se pogovarjali o položaju žensk, pomanjkanju, ki ga pozna od znotraj, njenem delu in njenih pogledih na našo družbo in politiko.

Lepa beseda je ime založbe Amande Mlakar, »lepa beseda« pa označuje tudi njena sinova Vida in Domna Valiča. Vid kot stand-up komik in Domen kot gledališki igralec sta blestela vsak na svojem področju, nato pa sta še kot televizijska voditelja skupaj navdušila Slovenijo. Tisti, ki ju osebno poznajo, pa vedo, da nista le duhovita, ampak tudi zelo prijazna, vljudna, uglajena in spoštljiva. »Tukaj je moral nekdo zelo dobro opraviti svojo vlogo,« smo prebrali v enem izmed intervjujev, seveda pa je pri tem mišljena mama Amanda.

»Visceralno terapijo, ki jo imenujejo tudi visceralna kiropraktika, lahko na hitro opišemo kot masažo notranjih organov skozi sprednjo trebušno steno. Metoda temelji na enem izmed univerzalnih naravnih načinov za obnavljanje človekovega organizma, ki so jo razvili že starodavni prebivalci Sibirije,« pojasnjujeta zdravnika Galina Yatsko in Oleg Mihalachi. K nam sta prišla iz Rusije in v Ljubljani odprla svojo ordinacijo, kjer ljudem pomagata s to metodo. Po študiju medicine sta želela delati po sistemu, ki je bliže tradicionalni obravnavi pacienta, zato sta se odločila še za dodatno specializacijo iz visceralne medicine.

Zdravnico Mojco Senčar poznamo kot izjemno srčno žensko, ki premika meje. Dolga leta je bila zaposlena na onkološkem inštitutu, bila pa je tudi njihova pacientka. Ko je pred 33 leti premagala raka, je na noge postavila Slovensko združenje za boj proti raku Europa Donna. Posvetila se je pomoči ženskam, ki so preživele raka, ter ozaveščanju širše javnosti o tej bolezni. Lani se ji je rak ponovil; ni se zaprla vase, ni skrivala bolezni, ampak se je z njo spoprijela in brez zadržkov o tem tudi spregovorila. Ostaja aktivna, še vedno je vpeta v številne dejavnosti združenja Europa Donna in razprave o zakonodaji s področja zdravstva, še zlasti v povezavi z bolnikovimi pravicami in dolžnostmi. Ob najinem pogovoru je bila sredi precej agresivnega zdravljenja. Povedala je, da se ji je poleg metastaz pojavil še novi primarni karcinom na drugi dojki in da se pripravlja na operacijo. Ob borbenosti in optimizmu pa tudi priznava, da je ni nič manj strah kot katerega koli drugega bolnika.

Iz roda v rod

Flavtist, pevec, baletnik, pedagog, organizator domačih in mednarodnih dogodkov, pobudnik številnih tekmovanj in nagrad, pisatelj, predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva … Nekoč je bil tudi odličen športnik ob boku Mira Cerarja pa tudi predan planinec in alpinist … Zelo redko je v eni osebi združenih toliko talentov in toliko energije, kot je premore profesor Lovro Sodja. Med njegovimi tremi knjigami je tudi avtobiografska Glasba, ples in gore, kjer povzema svoje bogato življenje. Ustvarjalni duh ga je vodil tudi onstran meje med naše zamejske Slovence, v srce se je zapisal tržaškim, še zlasti pa koroškim Slovencem, saj je tam 25 let poučeval in 11 let vodil slovensko glasbeno šolo.

Novembra lani je bil na Dunaju kongres Evropskega odbora za homeopatijo (ECH), organizacije, ki združuje homeopatska zdravniška društva iz večine evropskih držav; udeležila se ga je tudi zdravnica Irena Gorišek, predsednica Slovenskega homeopatskega društva. Na kongresu so predavatelji govorili tudi o težavah v času staranja in reševanju teh s pomočjo homeopatije. Opozorili so na problem predpisovanja prevelikega števila zdravil starejšim, ki je lahko s pomočjo homeopatije bolj obvladljiv.

Svetovna zdravstvena organizacija homeopatijo uvršča med prvih pet najpogosteje izbranih nekonvencionalnih metod zdravljenja na svetu. Slovenija, ki ima bogato homeopatsko tradicijo, pa je žal edina država v Evropi, ki tega področja za zdravnike še nima ustrezno urejenega. V zadnjem času je bilo vendarle nekaj pozitivnih premikov, pravi sogovornica. »Leta 2014 je Zdravniška zbornica sprejela sklep, da zdravniku, ki zdravi s homeopatijo, ne odvzamejo zdravniške licence, sprejet pa je bil nov Kodeks medicinske etike, ki zdravniku dovoljuje tudi dopolnilne metode zdravljenja. Čakamo pa še na spremembo zakonodaje. V veliko evropskih državah delujejo organizacije homeopatskih pacientov, ki so združene v organizacijo EFHPA; ta širi glas homeopatskih pacientov in zastopa njihove pravice. V Sloveniji pa takšne organizacije za zdaj še nimamo.«

Peter Čeferin – človek, poln strasti do življenja in svojega dela, predvsem pa poln ljubezni do svojih treh, kot je poudaril, krasnih otrok. Odvetnik, športnik, pisatelj … Seznam njegovih dejavnosti in talentov se s tem še ne konča. Kot sin uglednega pravnika je tudi sam študiral in doktoriral iz prava; pravnika sta tudi njegova sinova in njegovi vnukinji, hči pa se je odločila za arhitekturo. Toda ta legendarni odvetnik je bil kot mladenič zelo problematičen – popival je, večkrat se mu je »strgalo« in do »streznitve« je moral počakati v zaporu. Tudi o tem piše v eni izmed svojih knjig, ki ji je dal naslov Moje zgodbe. Zgodbe, ki jih preberemo v tej in njegovih drugih knjigah, in zgodbe, ki jih spoznavamo v pogovoru z njim, opisujejo »golo« življenje, ki nas spravi v jok in smeh. Njegovo življenje sestavljajo tako slikoviti kot tudi dramatični dogodki, ki bi bili lahko zgodba za kar nekaj filmov zelo različnih žanrov.

Na temeljih starodavne kavkaške medicine Ina Sahrokova pomaga ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami. »Preventiva in tudi zdravilo kavkaških ljudi je hrana. Bacile pri nas doma na primer preganjamo z debelo narezano čebulo in česnom, saj ta 'porcija' čisti prostor.« Je pa ta porcija uporabna le en dan, nato jo zavržejo in narežejo nove »odganjalce bacilov«. Ima pa tudi veliko nasvetov za resne težave: »Ker v zimskem času človek bolj globoko občuti žalost, osamljenost, razočaranja itd., je tudi težav s sklepi več. Kajti žalostna čustva se pogosto odrazijo v sklepih, še zlasti pa v desnem kolenu.

Ajurveda je več tisoč let star tradicionalni medicinski sistem, ki izhaja iz Indije in obravnava dušo, telo in um. Po ajurvedi »smo iz takih snovi kot zvezde«, saj naj bi bil človek ustvarjen na osnovi istih elementov in sil kot vesolje. Fluid – neviden tok energije, ki uravnava procese v naravi, uravnava tudi procese v človeku.

V Indiji poteka študij ajurvedske medicine na univerzitetni ravni in traja od pet do sedem let. Dolgo pa so ajurvedska znanja in spoznanja iz roda v rod prenašale redke izbrane družine. Njihovo znanje je bilo zelo spoštovano in cenjeno in še danes te družine uživajo poseben status. Kot zdravilna metoda se ajurveda ukvarja s številnimi področji, saj ima razvite tudi vse specialistične dejavnosti – od pediatrije do kirurgije, pri tem pa človeka obravnava celostno. Seveda pa ajurveda namenja veliko pozornosti tudi preventivi. V obliki komplementarne oz. alternativne medicine je vse bolj prisotna tudi v zahodnem svetu. Nam pa jo je približala še zlasti zdravnica Biljana Dušič, ki se je po spoznanju, da ji ajurveda omogoča širše delovanje kot uradna medicina, odločila za ta tradicionalni sistem in začela delovati kot svetovalka ajurvedske medicine.