V Lokovici pri Šoštanju je na hribu v idiličnem okolju domačija, ki ji je Marija Irman vdihnila bogato življenje – s pivovarno in žganjekuho, muzejem, ki je poklon njenim staršem in starim staršem ter izraz spoštovanja tradicije, pa tudi z urejeno okolico, kjer mnoge malenkosti same po sebi govorijo, da ima ta prostor posebno dušo.

Družina Irman je nekoč živela na kmetiji v Braslovčah, kjer so imeli živino, na kmetiji v Lokovici pa so obdelovali nasad hmelja, travnik, sadovnjak in gozd. Med počitnicami sta oba otroka, Marija in Marjan, pomagala tako v Braslovčah kot Lokovici. »Danes poslušamo, kako hudo je nekaterim otrokom, ker ne morejo na morje. Midva z bratom sva večino počitnic delala na kmetiji in se nisva prav nič pritoževala nad tem.« Ker sta bili doma posebni vrednoti delo in poštenje, sta s tem dobila najboljšo popotnico za življenje, zato sta kasneje tudi oba veliko dosegla.

Ko se počutimo slabo, ker smo povsem brez energije, gre pravzaprav za to, da energije v našem telesu ne potekajo pravilno; namesto da bi se križale in tako med seboj komunicirale, potekajo – zaradi stresa in drugih slabih vplivov – vzporedno. Zato nimajo moči. A naše dlani so kot elektromagnet, s katerim uravnavamo energije, pomirimo telo, celo preprečimo bolezni ali jih pomagamo preboleti, razlaga Maja Florjanič, doktorica farmacije. Tako kot Donna Eden, avtorica te metode in številnih knjig, je tudi Maja, ki se je šolala pri njej, spoznala energijsko medicino, ko je iskala alternativno pomoč za svoje zdravstvene težave.

Ker gre za nekaj, kar je človeku nevidno in pogosto nedojemljivo, se je šamanizma dolgo držal predsodek nečesa nevarnega, primitivnega, za našo družbo nesprejemljivega, celo nespodobnega ... Vse to samo zato, ker šamani »delajo« z energijami, te pa so nevidne in zato tako zelo skrivnostne. Ko pa je naša evropska komisarka Violeta Bulc obelodanila, da ima poleg zavidljive formalne izobrazbe tudi znanja iz šamanizma, je to dalo marsikomu misliti ... Morda pa to le ni tako nesprejemljiva praksa! In kaj šamanizem sploh je?

Obisk pri dr. Albinci Pesek in njeni 95-letni mami Šarloti Lutarič je posebno doživetje, saj sta vsaka na svojem področju veliki mojstrici. Albinca je glasbena pedagoginja, avtorica učbenikov za glasbeno umetnost za osnovne šole, raziskovalka in glasbena terapevtka, njena mama pa je upokojena računovodkinja in najstarejša bioenergetičarka pri nas. Dr. Pesek živi z življenjskim sopotnikom Marjanom Šijancem, skladateljem, ki je tudi zvočni terapevt, na Lavrici pri Ljubljani, mama Šarlota pa ima svojo hišo v Gradišču pri Murski Soboti, toda veliko časa preživi pri hčerki.

Primarijka Jasna Rupnik Čuk je upokojena in hkrati še vedno aktivna pediatrinja, predana zdravnica, odmevna predsednica Društva anonimnih alkoholikov (AA), aktivna članica Zdravniškega društva. Z njeno pomočjo in zagnanostjo je v Logatcu pred več kot 20 leti nastal eden prvih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki so se nato razširili po Sloveniji. Zapisana je svojemu poslanstvu in zato brez dlake na jeziku, če je treba izreči kakšno kritično misel tudi na račun kolegov zdravnikov. Je gospa nalezljive energije, mama treh odraslih otrok, babica Leonu in Lei pa tudi strastna plesalka flamenka.

Kdo se ne spomni pesmi iz oglasa Slovenija, moja dežela! Čeprav smo jo poslušali leta 1987, nam še vedno prijetno zveni v ušesih. Avtor le-te je Jani Golob, ki je napisal tudi glasbo za film Poletje v školjki in še mnogo filmske glasbe, popevk in predvsem veliko resne glasbe. Tudi njegov mlajši sin Rok Golob je večkrat nagrajeni glasbenik; oba pa sta tudi profesorja na Akademiji za glasbo. Seveda se osredotočamo predvsem na glasbeni del družine Golob, toda tudi starejši sin Matej in predvsem žena in mama Zvezdana sta pomemben del uspešne družinske zgodbe.

Gersonova terapija spada med alternativne in naravne terapije, saj izkoristi samozdravilne mehanizme telesa pri odpravljanju različnih kroničnih bolezni in bolezenskih stanj. Njen avtor dr. Max Gerson je verjel, da so degenerativne bolezni posledica zastrupljene in osiromašene hrane, vode in zraka. Ker je bilo zdravljenje z dieto takrat mnogo pred časom, so mu šele presenetljivo dobri rezultati odprli pot tudi do uradnega zdravstva. S svojo metodo je pozdravil mnogo primerov napredovale tuberkuloze, koronarne srčne bolezni, raka in številnih drugih blažjih težav.

Zelišča in neštete možnosti, ki nam jih ponujajo, dobro pozna Danica Gračan Jevtič. V sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi delavnice v učnem centru Brje pa tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje predstavlja posamezne rastline in njihove zdravilne učinke, na delavnicah pa uči, kako sušiti zelišča, kako pripraviti sirupe, čaje pa tudi hidrolate (rožno vodo) in eterična olja ter kako izdelati naravno kozmetiko. V njenih krožkih sodelujejo tudi priznane zeliščarice, da se tako znanje dopolnjuje in širi.

Družina Paulus, ki izhaja iz Češke, že 86 let vodi avtomehanično delavnico v Škofji Loki. Prevzel jo je že četrti rod – sin Tomaž. Oče Stane in mama Lojzka sta že upokojena, toda še vedno nepogrešljiva v družinskem podjetju.

 V domačem podjetju je zaposlena tudi hčerka Mojca, poročena Rakovec. Z diplomo fakultete za menedžment vodi njihovo servisno pisarno. Štirje vnuki pa so še premajhni, da bi se resneje spogledovali z delom.

Tomaž še naprej neguje vrednote, ki so jih skrbno gojili vsi njegovi predniki in temeljijo na skrbi za odlično opravljeno delo, na stalnem nadgrajevanju znanj zaposlenih in tudi na usposabljanju mnogih prihodnjih mojstrov od blizu in daleč ... Zato ni čudno, da je bil njihov servis pred petimi leti uvrščen celo med sto najboljših Volkswagnovih servisov na svetu. Ta lovorika še danes dokazuje, da so jo dobili upravičeno, kar stalno potrjujejo tudi njihove stranke ter zaposleni. Odličnost pa »sije« tudi v njihovih prostorih – od delavnice do skladišča, kjer je vse natančno urejeno kot v lekarni.

Maslo gi je najbolj čista in najlažje prebavljiva maščoba in popoln vir energije. Da bi šlo vse kot po maslu je bil tudi naslov predavanja, ki ga je imel Dušan Badovinac Zupanjič na začetku aprila v Cankarjevem domu. Govoril je o vodi, zvoku in hrani oziroma o zdravju in ekologiji.

»Če imamo pri sebi živo vodo, sol in gi, bi lahko preživeli tudi v puščavi,« pravi Dušan, ki že leta kuha maslo, imenovano gi, ghee, ghi ... Doda, da marsikdo ne pozna razlike med rahlim čajnim maslom, ki je zelo mazljivo, surovim maslom, ki ga poznamo kot »puter«, in pravim maslom. To je destilat mleka in hkrati čista energija. »Kdor pozna gi, ve, zakaj je krava v Indiji sveta žival. Označuje jo njen življenjski prostor: zlato sonce, svež veter, bistra voda, bogata zemlja, bujna živa trava, različne zeli in rože ter svoboda in mir. Iz njenega mleka se naredi smetana, iz smetane »puter« oz. surovo maslo, ki se kuhano imenuje tudi gi. Bogat je zlasti z maščobnimi kislinami, ki delujejo antioksidantno, lipidi, ki varujejo kožo pred izgubo vlage, in vitaminoma A in E, ki sta tudi antioksidanta. Gi je lahko prebavljiv in se kar zlije s človekom.«