Primarijka Jasna Rupnik Čuk je upokojena in hkrati še vedno aktivna pediatrinja, predana zdravnica, odmevna predsednica Društva anonimnih alkoholikov (AA), aktivna članica Zdravniškega društva. Z njeno pomočjo in zagnanostjo je v Logatcu pred več kot 20 leti nastal eden prvih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki so se nato razširili po Sloveniji. Zapisana je svojemu poslanstvu in zato brez dlake na jeziku, če je treba izreči kakšno kritično misel tudi na račun kolegov zdravnikov. Je gospa nalezljive energije, mama treh odraslih otrok, babica Leonu in Lei pa tudi strastna plesalka flamenka.

Kdo se ne spomni pesmi iz oglasa Slovenija, moja dežela! Čeprav smo jo poslušali leta 1987, nam še vedno prijetno zveni v ušesih. Avtor le-te je Jani Golob, ki je napisal tudi glasbo za film Poletje v školjki in še mnogo filmske glasbe, popevk in predvsem veliko resne glasbe. Tudi njegov mlajši sin Rok Golob je večkrat nagrajeni glasbenik; oba pa sta tudi profesorja na Akademiji za glasbo. Seveda se osredotočamo predvsem na glasbeni del družine Golob, toda tudi starejši sin Matej in predvsem žena in mama Zvezdana sta pomemben del uspešne družinske zgodbe.

Gersonova terapija spada med alternativne in naravne terapije, saj izkoristi samozdravilne mehanizme telesa pri odpravljanju različnih kroničnih bolezni in bolezenskih stanj. Njen avtor dr. Max Gerson je verjel, da so degenerativne bolezni posledica zastrupljene in osiromašene hrane, vode in zraka. Ker je bilo zdravljenje z dieto takrat mnogo pred časom, so mu šele presenetljivo dobri rezultati odprli pot tudi do uradnega zdravstva. S svojo metodo je pozdravil mnogo primerov napredovale tuberkuloze, koronarne srčne bolezni, raka in številnih drugih blažjih težav.

Zelišča in neštete možnosti, ki nam jih ponujajo, dobro pozna Danica Gračan Jevtič. V sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi delavnice v učnem centru Brje pa tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje predstavlja posamezne rastline in njihove zdravilne učinke, na delavnicah pa uči, kako sušiti zelišča, kako pripraviti sirupe, čaje pa tudi hidrolate (rožno vodo) in eterična olja ter kako izdelati naravno kozmetiko. V njenih krožkih sodelujejo tudi priznane zeliščarice, da se tako znanje dopolnjuje in širi.

Družina Paulus, ki izhaja iz Češke, že 86 let vodi avtomehanično delavnico v Škofji Loki. Prevzel jo je že četrti rod – sin Tomaž. Oče Stane in mama Lojzka sta že upokojena, toda še vedno nepogrešljiva v družinskem podjetju.

 V domačem podjetju je zaposlena tudi hčerka Mojca, poročena Rakovec. Z diplomo fakultete za menedžment vodi njihovo servisno pisarno. Štirje vnuki pa so še premajhni, da bi se resneje spogledovali z delom.

Tomaž še naprej neguje vrednote, ki so jih skrbno gojili vsi njegovi predniki in temeljijo na skrbi za odlično opravljeno delo, na stalnem nadgrajevanju znanj zaposlenih in tudi na usposabljanju mnogih prihodnjih mojstrov od blizu in daleč ... Zato ni čudno, da je bil njihov servis pred petimi leti uvrščen celo med sto najboljših Volkswagnovih servisov na svetu. Ta lovorika še danes dokazuje, da so jo dobili upravičeno, kar stalno potrjujejo tudi njihove stranke ter zaposleni. Odličnost pa »sije« tudi v njihovih prostorih – od delavnice do skladišča, kjer je vse natančno urejeno kot v lekarni.

Maslo gi je najbolj čista in najlažje prebavljiva maščoba in popoln vir energije. Da bi šlo vse kot po maslu je bil tudi naslov predavanja, ki ga je imel Dušan Badovinac Zupanjič na začetku aprila v Cankarjevem domu. Govoril je o vodi, zvoku in hrani oziroma o zdravju in ekologiji.

»Če imamo pri sebi živo vodo, sol in gi, bi lahko preživeli tudi v puščavi,« pravi Dušan, ki že leta kuha maslo, imenovano gi, ghee, ghi ... Doda, da marsikdo ne pozna razlike med rahlim čajnim maslom, ki je zelo mazljivo, surovim maslom, ki ga poznamo kot »puter«, in pravim maslom. To je destilat mleka in hkrati čista energija. »Kdor pozna gi, ve, zakaj je krava v Indiji sveta žival. Označuje jo njen življenjski prostor: zlato sonce, svež veter, bistra voda, bogata zemlja, bujna živa trava, različne zeli in rože ter svoboda in mir. Iz njenega mleka se naredi smetana, iz smetane »puter« oz. surovo maslo, ki se kuhano imenuje tudi gi. Bogat je zlasti z maščobnimi kislinami, ki delujejo antioksidantno, lipidi, ki varujejo kožo pred izgubo vlage, in vitaminoma A in E, ki sta tudi antioksidanta. Gi je lahko prebavljiv in se kar zlije s človekom.«

Iz roda v rod

K Bojanu Črtaliču sem prišla zaradi robotov, pa sem izvedela, da so ti le del strojev, ki jih uporabljajo pri podjetju FerroČrtalič. Na področju zahtevne tehnološke obdelave različnih vrst površin spadajo med podjetja z mednarodnim ugledom in priporočili. To potrjuje tudi dejstvo, da jim je zaupana obdelava podvozij za najnovejši model boeinga, ki je do zdaj tudi največje letalo te družbe. Seveda pa so že pred tem pri velikih poslih že sodelovali z njimi – med drugim tudi z visokoinovativnimi postrojenji za servisiranje letal.

»Post je odlična pot za učinkovito pomlajevanje organizma in odstranjevanje škodljivih odpadnih snovi, ki so med temeljnimi vzroki za zdravstvene težave,« začne najin pogovor Marjan Videnšek, avtor knjige Post in zdravje in odlični motivator, ki je prvi pri nas začel izvajati organizirane programe postenja, in sicer v Zavodu Preporod. Pravi, da v zadnjem času post dobiva veljavo tudi z znanstvenimi potrditvami: »Celo z Nobelovo nagrado, ki jo je leta 2016 prejel japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi za odkritje mehanizma avtofagije.«

Do družine Jeram v Podgoro nas pelje pot skozi Poljansko dolino – mimo Tavčarjeve domačije, Visokega in Hotavelj, kjer je eno od izhodišč za Blegoš. To goro Tone Jaram obišče tudi dvajsetkrat na leto, včasih gre z njim tudi žena Milka. Malo naprej od Hotavelj pa sta družinska hiša in delavnica, ki jo je oče že nekaj let nazaj predal sinu Simonu.

Pred hišo je ogromno palčkov in drugih pravljičnih bitij, ki jih gospa Milka že dolgo zbira: »Palčke imam rada. Ko sem dobila prvo priložnost, sem ga kupila in potem še enega in še enega ... Nekoč me je mož peljal v Radgono k znanemu izdelovalcu palčkov, toda prišla sva prepozno. Pa sem vztrajala, ga poklicala po telefonu in prišla do želenih palčkov.«

V zrelem obdobju, ko se upokojimo in umirimo, se pri mnogih ljudeh intenzivneje obudijo spomini na otroštvo. Pravimo, da v srcu zadržimo predvsem spomin na lepe dogodke in tople odnose. Toda otrok, ki živi v vsakomer od nas, se spominja tudi vsega, kar nas je prizadelo in kar smo potlačili globoko v sebi. Zato ni redko, da starejši človek v pogovoru hitro zaide v otroštvo in se potoži, na primer, da ga mama ni imela tako rada kot brata ... Tiste, ki so bili v otroštvu pogosto tepeni, rane še vedno skelijo in še vedno nosijo v sebi grenko sporočilo, da niso nič vredni, da se nimajo pravice oglašati. Veliko je tudi žalostnih spominov na vojni in povojni čas, ko ni primanjkovalo le hrane, ampak tudi človeške topline.