Pol stoletja razpeta med Slovenijo in Kanado
Le redko se zgodi, da ima pevec svojo pesem, pa kateri ga pozna ves svet. Ta privilegij spremlja pevko, pianistko, zborovodkinjo, skladateljico, novinarko, urednico, eno od stebrov slovenske narodne skupnosti v Kanadi in pisateljico Marijo Ahačič Pollak, ki jo že več kot petdeset let poznamo po ponarodeli Avsenikovi pesmi Tam, kjer murke cveto. Prav te dni (rojena 7. maja) praznuje v Sloveniji svoj rojstni dan. Predstavlja svojo tretjo knjigo Tečejo, tečejo nitke, ki je pravkar izšla pri založbi Mohorjeva Celovec.
Ples je moje veselje, ljubezen in življenje
Tako pravi Mihael Verbič, ki je pred kratkim dopolnil častitljivih 80 let in je prvi dobitnik medalje za zasluge predsednika republike za življenjsko delo na področju družabnega plesa, ki jo nesebično posveča vsem slovenskim plesalcem in njihovim uspehom v svetovnem merilu. To pomembno priznanje državnega vrha za plesno dejavnost ne preseneča, če upoštevamo dejstvo, da se majhna Slovenija ponaša s številnimi najvišjimi osvojenimi svetovnimi in evropskimi mesti v vseh tekmovalnih panogah – od standardnega in latinskoameriškega plesa do modernih plesnih zvrsti.
-
650 let Novega mesta
Ob tej častitljivi obletnici so v galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto pripravili razstavo Tisočletja na okljuku Krke. Ogledali si boste lahko številne predmete, dokumente in upodobitve iz časa prvih sledi človekove prisotnosti vse do danes, ki se nanašajo na obrt, trgovino, industrijo, urbanizacijo, promet, društveno in družabno življenje, šege, vojskovanje ter upodobitve mesta in ljudi. Leto dni bodo razstavljeni tematski sklopi: Mesto pred Novim mestom, Ustanovitev, Rast in razvoj mesta, Življenje v mestu, Gospodarstvo mesta, Mesto na preizkušnji in Podobe mesta.
-
Tito – foto je potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu, ki si jo lahko do 24. maja ogledate v Mali galeriji Cankarjevega doma (vstop prost). Znano je, da je Tito rad fotografiral. V fondu Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu hranijo okoli trideset tisoč Titovih posnetkov od leta 1960 do 1979. Izbor približno sedemdesetih fotografij, ki so na ogled v Ljubljani, kaže, da gre za izključno zasebne podobe, ki so nastajale spontano in zunaj pravil o kompoziciji, planih, kadriranju ipd., po drugi strani pa avtor hote ali nehote čuti duh časa in s takšno (amatersko) izkušnjo niza delčke iz osebnega življenja.
-
Razstava Arhivi – zakladnice spomina
Deset slovenskih arhivov hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, kar je izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Na razstavi predstavljajo jagodni izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter prerez ohranjenega arhivskega gradiva, ki poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora. Razstavo so pripravili: Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhivi Koper, Maribor, Nova Gorica, Zgodovinski arhivi Celje, Ljubljana, Ptuj, Nadškofijska arhiva Ljubljana in Maribor ter Škofijski arhiv Koper. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenija na Metelkovi v Ljubljani do 10. maja.
Vsaka njena nota je polna življenja
Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je 6. februarja dopolnila 75 let. Življenjska pot jo je vodila po glasbenih odrih vseh celin bodisi z recitali ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Ustvarila je čudovito kariero. Za seboj ima več kot štiri tisoč petsto koncertov, posnela je blizu sto zgoščenk, ki so izšle doma in v tujini. Ta čas spet gostuje v ZDA, kjer jo še posebej cenijo. Je članica mnogih žirij na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, bila je redna profesorica klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi je postala zaslužna profesorica. Veliko je delala, a se tudi veselila življenja. Pravi, da je pogumna, in videti je v tako dobri kondiciji, da ji pozitivne energije še dolgo ne bo zmanjkalo.
-
Čeprav mu ni tako ime, mu vseeno že več kot 40 let pravijo »Mister Silvester«, saj je s pesmijo Silvestrski poljub z nami ob vsakem novoletnem praznovanju že vse od leta 1971. Z njo še vedno poboža vsako dušo. Poznajo ga doma in v tujini, kjer je nastopal s popularnim narodno-zabavnim ansamblom bratov Avsenik. Čeprav je že dopolnil srečnih 70 let, še ne počiva. Nasprotno, veliko nastopa, a si je prvega januarja letos obljubil, da ne bo več pel šest ali osem ur na noč, ampak manj, ker ne želi prehitro izgoreti.
-
Ob 140. obletnici rojstva pesnice Vide Jeraj
Na programu ARS se bodo 31. marca, prav na dan obletnice, poklonili spominu na eno izmed prvih slovenskih pesnic, ki se je uvrstila v slovensko literarno zgodovino. Njen opus povezujemo z obdobjem slovenske moderne, saj je prav v tem času ustvarila največ in tudi najboljše pesmi. Do poroke je učiteljevala v Zasipu, kjer so jo redno obiskovali Cankar, Župančič, Murn, dr. Prijatelj, Aškerc pa je bil nekaj časa tudi njen mentor. Pesmi je objavljala v številnih revijah, po poroki z violinistom in skladateljem Karlom Jerajem, ki je uglasbil več...
-
Saloma v ljubljanski operni hiši
Istoimensko glasbeno dramo je skladatelj Richard Strauss komponiral po predlogi Oskarja Wilda in se z njo ob premieri leta 1905 povzdignil med najpomembnejše operne skladatelje. Osnova je biblijska zgodba o Janezu Krstniku in v njej smo priča usodnemu srečanju med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. Pomembno mesto imajo tudi nekatere izrazito mejne teme, kot so obsesija, maščevanje, incest, samomor, ki jih nobena družba ne sme prezreti. Predstava je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga, v režiji priznanega Andrejsa Žagarsa in pod taktirko maestra Lorisa Voltolinija. Vlogo Salome kot gostja poje Natalia Ushakova, vlogo Heroda Jure Košir oz. Branko Robinšak, vlogo Herodiade pa Mirjam Kalin oz. Vlatka Oršanić. Ogled v več februarskih terminih.
Velika čarovnica slovenskega gledališča
Mala čarovnica je že od nekdaj najljubša pravljica slovenske gledališke, filmske in televizijske igralke Ivanke Mežan. Tako kot mala čarovnica je hotela tudi ona vedno pomagati drugim in se vsakič znova potruditi, da bi naredila vse najboljše, da bi zmagalo dobro. Čeprav je ustvarila neizmerno veliko odličnih gledaliških vlog in leta 1995 za svoje delo prejela najvišje priznanje Borštnikov prstan, je ostala v spominu kot potovka Maruša v Klopčičevem filmu Cvetje v jeseni, kjer je kamera ujela njeno dušo.