26. LIFFE – ljubljanski mednarodni filmski festival

»Ljubljanski mednarodni filmski festival je majhen, toda s strastjo oblikovan in voden palček, ki ljudi v kina privablja z 'drugačnimi' filmi,« je zapisal direktor festivala Simon Popek. Liffe, potekal bo od 11. do 22. novembra, skuša stvari že nekaj časa postavljati v zgodovinski kontekst, kar so pokazale predvsem tematske ali nacionalne retrospektive. Letos so se z retrospektivo Technicolor 100! spomnili tehnične inovacije, ki je sedmi umetnosti od leta 1915 naprej prinašala barve.

Cankarjev dom ostaja prostor dialoga

Tako zatrjuje generalna direktorica Uršula Cetinski. »Dialoga z umetnostjo, z znanostjo pa tudi družabnega dialoga na srečanjih, na katerih spoznavamo ljudi, ki so nam morda povsem neznani, pa se z njimi zbližamo, ker se sprašujemo o podobnih bivanjskih vprašanjih, na katera odgovore ali nova vprašanja lahko najdemo tudi na prireditvah.« Nova sezona ohranja vse znane abonmaje (Zlati, Srebrni, Oranžni, Kromatika, Liffe po Liff-u, Ta hud abonma …).

 31. grafični bienale Ljubljana

Torta, v trenutku upihnjene svečke, kar kaže, da je slavljenec v dobri kondiciji, mehurčki, zborček predstavnikov Mladinske knjige, povabljencev in novinarjev je zapel pesmico Vse najboljše za te, pa še izid dveh novih knjig Pravljica za punce, fante in ostale, ki je izbor njegovih kratkih zgodb, ter Prerok na tankem ledu, ki je namenjena odraslim bralcem. Tako je založba počastila prvih sedemdeset let enega najbolj branih slovenskih pisateljev Slavka Pregla, ki je v njej preživel četrt stoletja.

Slovenska gledališča septembra začenjajo novo sezono, predstavljamo nekatere njihove novosti.

LJUBLJANSKA DRAMA

  »Nova sezona bo poskušala razkriti resnico o današnjem svetu in nas samih. Teme, ki jih odpira gledališče s svojimi predstavami, so zmeraj umetniška refleksija trenutka, ker smo ustvarjalci vpeti v čas in okolje, prinašamo na oder svojo izkušnjo, svoj odnos do sveta … želim si, da bi nova sezona odpirala polja razmisleka in debate,« je med drugim zapisal ravnatelj Igor Samobor. Sedem novih premier na velikem odru, štiri v Mali drami, v sklopu Mlade drame pripravljajo natečaj za dramski prizor ali krajše besedilo, v okviru Drama Laboratorija...

Toliko let Šentjakobsko gledališče žlahtni gledališko in kulturno podobo na Slovenskem in se uspešno postavlja ob bok drugim gledališčem. Še vedno delujejo kot velika družina, delajo z veseljem in v zadovoljstvo gledalcev, za kar igralci ne prejemajo plačila. Igralski ansambel je amaterski, a to besedo lahko v njihovem primeru povežemo z najžlahtnejšim pomenom, ker 'amare' pomeni imeti rad. Predanost gledališču in ustvarjalno navdušenje ljubiteljskih igralcev ter profesionalnih režiserjev, scenografov, komponistov in kopice drugih gledaliških...

Lada Leskovarja ni sram priznati, da je tako, čeprav ponosno pove, da je star že 73 let. Še zdaj – tako kot vedno – je videti zelo dobro, mladostno in sproščeno, oblečen v kavbojke in srajco, s čimer morda nakazuje, da spada v generacijo, ki je imela neke druge vrednote, zdaj pa so to prestižne in drage blagovne znamke. »Ni pomembno, kaj ima človek na sebi, pomembno je, kaj ima človek v sebi. Pa odnos do ljudi, do umetnosti. Vrednota ne more biti denar ali dober avto. Včasih nismo imeli dobrih avtomobilov, pa so bile okrog nas kljub temu lepe ženske!«

Poletna prizorišča

Za sladokusce in ljubitelje romantičnih zgodb bo zanimivo poletno gledališče Muljava, kjer domači ljubitelji Josipa Jurčiča že več let z uspehom uprizarjajo njegove tekste. Na 15. kulturnem poletnem festivalu Studenec bodo poleg številnih koncertov po lepi tradiciji pripravili tudi domačo gledališko premiero. Ta bo 18. julija, ko bodo premierno uprizorili romantično-komično čarobno igro s petjem Ferdinanda Raimunda Kralj gora in ljudomrznik, za katero so prepričani, da bo imela najmanj petnajst ponovitev.

Ne iščem resnice, ampak beležim stanje o sebi kot človeku časa in prostora, skozi to samoanalizo pa prihajam do bistvenih vprašanj sedanjega časa, pravi Ciril Zlobec, najstarejši slovenski in edini še živeči pesnik, ki je bil aktivno partizan, s čimer se ponaša, pisatelj, prevajalec, publicist, novinar, nekdanji politik. Za ženske je enostavno tisti šarmantni, skuštrani pesnik, ki večno piše ljubezensko poezijo in nosi prepoznavno brado. Sam pa pravi, da je večni upornik: najprej proti fašizmu in nacizmu, potem proti nedemokratičnim pojavom v družbi, zdaj proti neumnostim, krivicam in tegobam današnjega sveta.

Stojan Batič – Človek in mit

V počastitev njegovega 90. rojstnega dne je v Jakopičevi galeriji v Ljubljani na ogled retrospektivna razstava kiparja prve povojne generacije 20. stol. Stojana Batiča, ki ga zaznamuje močan avtorski pečat, klasično razumevanje umetnosti in obvladovanje zahtevnih kiparskih materialov. Obravnava globoko resničnih osebnih mitov, ki so umetniku dajali možnost raziskovanja notranjih občutij v material ujetih likov, je poleg prizadevanja za umetnost, ki naj bi imela človeški obraz, skozi desetletja vodila k nastanku izjemno obsežnega in vsebinsko raznolikega opusa. Retrospektivno razstavo sta pripravili kustosinji Marija Skočir in Barbara Savenc, spremljajo pa jo pregleden katalog ter vrsta dogodkov in druženj, namenjenih obiskovalcem. Do sredine avgusta.

Le redko se zgodi, da ima pevec svojo pesem, pa kateri ga pozna ves svet. Ta privilegij spremlja pevko, pianistko, zborovodkinjo, skladateljico, novinarko, urednico, eno od stebrov slovenske narodne skupnosti v Kanadi in pisateljico Marijo Ahačič Pollak, ki jo že več kot petdeset let poznamo po ponarodeli Avsenikovi pesmi Tam, kjer murke cveto. Prav te dni (rojena 7. maja) praznuje v Sloveniji svoj rojstni dan. Predstavlja svojo tretjo knjigo Tečejo, tečejo nitke, ki je pravkar izšla pri založbi Mohorjeva Celovec.