Živim med željo, vizijo in izvedbo, pravi Saša J. Mächtig, oblikovalec in arhitekt, ki je s svojim oblikovanjem zaznamoval Ljubljano, Slovenijo in svet. Oblikoval je legendarni rdeči kiosk K67, in čeprav je od takrat minilo več desetletij, ga še vedno lahko vidimo kot uporaben del našega in celo tujih javnih prostorov. Uvrščen je v prestižno oblikovalsko zbirko 20. stoletja v newyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA), na kar bi lahko bil njegov avtor, ki ustvarja že več kot pol stoletja, ponosen.

Tako pohvalo obiskovalcev gledaliških predstav je večkrat slišala letošnja dobitnica najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan Ljerka Belak. »Večjega komplimenta igralec skoraj ne more dobiti. Biti zares pomeni biti brez sprenevedanja, brez odvečnih gest, mimike, brez lažnih mask zvezdništva. Biti zares pomeni v gledališču biti več kot samo dober. Pomeni, da za svojo kreacijo stojiš s krvjo in stališčem. Biti zares pomeni do zadnje kaplje znoja in krvi,« pravi Ljerka.

Njen vulkanski talent je bil vedno posvečen gledališču in igralski umetnosti. Od prvih vlog, ki jih je kot mlada igralka ustvarila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pa vse do njenih zrelih igralskih stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gledališču je posvetila vse in v tem je tudi skrivnost njene odličnosti.

Doberdob – Roman upornika

Film je portret pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in njegovega romana Doberdob, edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne. Nastal je po scenariju in v režiji Martina Turka ter v produkciji Bela filma, RTV Slovenija in RAI – Furlanija Julijska krajina. »Dokumentarec je večplastna freska o prepletu umetnosti in življenja, o njegovih skrajnih robovih in minljivosti, ki ob stoletnici začetka bojev ob reki Soči odstira tančico pozabe iz vojnega romana Doberdob in odpira...

26. LIFFE – ljubljanski mednarodni filmski festival

»Ljubljanski mednarodni filmski festival je majhen, toda s strastjo oblikovan in voden palček, ki ljudi v kina privablja z 'drugačnimi' filmi,« je zapisal direktor festivala Simon Popek. Liffe, potekal bo od 11. do 22. novembra, skuša stvari že nekaj časa postavljati v zgodovinski kontekst, kar so pokazale predvsem tematske ali nacionalne retrospektive. Letos so se z retrospektivo Technicolor 100! spomnili tehnične inovacije, ki je sedmi umetnosti od leta 1915 naprej prinašala barve.

Cankarjev dom ostaja prostor dialoga

Tako zatrjuje generalna direktorica Uršula Cetinski. »Dialoga z umetnostjo, z znanostjo pa tudi družabnega dialoga na srečanjih, na katerih spoznavamo ljudi, ki so nam morda povsem neznani, pa se z njimi zbližamo, ker se sprašujemo o podobnih bivanjskih vprašanjih, na katera odgovore ali nova vprašanja lahko najdemo tudi na prireditvah.« Nova sezona ohranja vse znane abonmaje (Zlati, Srebrni, Oranžni, Kromatika, Liffe po Liff-u, Ta hud abonma …).

 31. grafični bienale Ljubljana

Torta, v trenutku upihnjene svečke, kar kaže, da je slavljenec v dobri kondiciji, mehurčki, zborček predstavnikov Mladinske knjige, povabljencev in novinarjev je zapel pesmico Vse najboljše za te, pa še izid dveh novih knjig Pravljica za punce, fante in ostale, ki je izbor njegovih kratkih zgodb, ter Prerok na tankem ledu, ki je namenjena odraslim bralcem. Tako je založba počastila prvih sedemdeset let enega najbolj branih slovenskih pisateljev Slavka Pregla, ki je v njej preživel četrt stoletja.

Slovenska gledališča septembra začenjajo novo sezono, predstavljamo nekatere njihove novosti.

LJUBLJANSKA DRAMA

  »Nova sezona bo poskušala razkriti resnico o današnjem svetu in nas samih. Teme, ki jih odpira gledališče s svojimi predstavami, so zmeraj umetniška refleksija trenutka, ker smo ustvarjalci vpeti v čas in okolje, prinašamo na oder svojo izkušnjo, svoj odnos do sveta … želim si, da bi nova sezona odpirala polja razmisleka in debate,« je med drugim zapisal ravnatelj Igor Samobor. Sedem novih premier na velikem odru, štiri v Mali drami, v sklopu Mlade drame pripravljajo natečaj za dramski prizor ali krajše besedilo, v okviru Drama Laboratorija...

Toliko let Šentjakobsko gledališče žlahtni gledališko in kulturno podobo na Slovenskem in se uspešno postavlja ob bok drugim gledališčem. Še vedno delujejo kot velika družina, delajo z veseljem in v zadovoljstvo gledalcev, za kar igralci ne prejemajo plačila. Igralski ansambel je amaterski, a to besedo lahko v njihovem primeru povežemo z najžlahtnejšim pomenom, ker 'amare' pomeni imeti rad. Predanost gledališču in ustvarjalno navdušenje ljubiteljskih igralcev ter profesionalnih režiserjev, scenografov, komponistov in kopice drugih gledaliških...

Lada Leskovarja ni sram priznati, da je tako, čeprav ponosno pove, da je star že 73 let. Še zdaj – tako kot vedno – je videti zelo dobro, mladostno in sproščeno, oblečen v kavbojke in srajco, s čimer morda nakazuje, da spada v generacijo, ki je imela neke druge vrednote, zdaj pa so to prestižne in drage blagovne znamke. »Ni pomembno, kaj ima človek na sebi, pomembno je, kaj ima človek v sebi. Pa odnos do ljudi, do umetnosti. Vrednota ne more biti denar ali dober avto. Včasih nismo imeli dobrih avtomobilov, pa so bile okrog nas kljub temu lepe ženske!«