Pijem, ker sem pač žejna

Polona Vetrih je igrala v več uspešnih monodramah in z njimi praviloma očarala občinstvo. Tokrat se v monokomediji Pijem, ker sem pač žejna predstavlja kot avtorica besedila in rapovskih tekstov, ki jih je naredila skupaj z glasbenimi sodelavci Josejem, Janezom Dovčem in Goranom Krmacem. Predstava je sestavljena iz štirih hudomušnih monologov žensk, vsaka ima svoj poklic, pogled na svet, napake, težave, a tudi rešitve zanje. Z različnimi liki pokaže, da so človeške lastnosti v resici hudo smešne in da lahko gledamo na življenje, ki je, kot vemo, resno, tudi na šaljiv način. Sodelujoči: režiser Robert Waltl, koreografinja Maša Kagao Knez, kostumografinja Mojca Makuc. Kraj dogajanja: Siti Teater BTC Ljubljana, na sporedu bo 19. februarja.

Kadar koli omenimo Mirka Ramovša, ga vsi takoj povežejo z »maroltovci« pa s slovenskimi ljudskimi plesi, manj z Glasbenonarodopisnim inštitutom, čeprav je tudi z njim povezan že več kot 50 let. Svojemu delu se je temeljito posvečal, znal je sam zaplesati in učiti druge, zapisovati plese, raziskovati. Svoje znanje je vedno nesebično delil z drugimi, tudi s konkurenčnimi folklornimi skupinami, jim svetoval, ne glede na to, da so se potem srečali na tekmovanjih, in čeprav je njegov opus ogromen, le skromno pravi: »Imel sem veliko srečo, da je bil moj hobi tudi moj poklic.«

Živim med željo, vizijo in izvedbo, pravi Saša J. Mächtig, oblikovalec in arhitekt, ki je s svojim oblikovanjem zaznamoval Ljubljano, Slovenijo in svet. Oblikoval je legendarni rdeči kiosk K67, in čeprav je od takrat minilo več desetletij, ga še vedno lahko vidimo kot uporaben del našega in celo tujih javnih prostorov. Uvrščen je v prestižno oblikovalsko zbirko 20. stoletja v newyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA), na kar bi lahko bil njegov avtor, ki ustvarja že več kot pol stoletja, ponosen.

Tako pohvalo obiskovalcev gledaliških predstav je večkrat slišala letošnja dobitnica najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan Ljerka Belak. »Večjega komplimenta igralec skoraj ne more dobiti. Biti zares pomeni biti brez sprenevedanja, brez odvečnih gest, mimike, brez lažnih mask zvezdništva. Biti zares pomeni v gledališču biti več kot samo dober. Pomeni, da za svojo kreacijo stojiš s krvjo in stališčem. Biti zares pomeni do zadnje kaplje znoja in krvi,« pravi Ljerka.

Njen vulkanski talent je bil vedno posvečen gledališču in igralski umetnosti. Od prvih vlog, ki jih je kot mlada igralka ustvarila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pa vse do njenih zrelih igralskih stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gledališču je posvetila vse in v tem je tudi skrivnost njene odličnosti.

Doberdob – Roman upornika

Film je portret pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in njegovega romana Doberdob, edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne. Nastal je po scenariju in v režiji Martina Turka ter v produkciji Bela filma, RTV Slovenija in RAI – Furlanija Julijska krajina. »Dokumentarec je večplastna freska o prepletu umetnosti in življenja, o njegovih skrajnih robovih in minljivosti, ki ob stoletnici začetka bojev ob reki Soči odstira tančico pozabe iz vojnega romana Doberdob in odpira...

26. LIFFE – ljubljanski mednarodni filmski festival

»Ljubljanski mednarodni filmski festival je majhen, toda s strastjo oblikovan in voden palček, ki ljudi v kina privablja z 'drugačnimi' filmi,« je zapisal direktor festivala Simon Popek. Liffe, potekal bo od 11. do 22. novembra, skuša stvari že nekaj časa postavljati v zgodovinski kontekst, kar so pokazale predvsem tematske ali nacionalne retrospektive. Letos so se z retrospektivo Technicolor 100! spomnili tehnične inovacije, ki je sedmi umetnosti od leta 1915 naprej prinašala barve.

Cankarjev dom ostaja prostor dialoga

Tako zatrjuje generalna direktorica Uršula Cetinski. »Dialoga z umetnostjo, z znanostjo pa tudi družabnega dialoga na srečanjih, na katerih spoznavamo ljudi, ki so nam morda povsem neznani, pa se z njimi zbližamo, ker se sprašujemo o podobnih bivanjskih vprašanjih, na katera odgovore ali nova vprašanja lahko najdemo tudi na prireditvah.« Nova sezona ohranja vse znane abonmaje (Zlati, Srebrni, Oranžni, Kromatika, Liffe po Liff-u, Ta hud abonma …).

 31. grafični bienale Ljubljana

Torta, v trenutku upihnjene svečke, kar kaže, da je slavljenec v dobri kondiciji, mehurčki, zborček predstavnikov Mladinske knjige, povabljencev in novinarjev je zapel pesmico Vse najboljše za te, pa še izid dveh novih knjig Pravljica za punce, fante in ostale, ki je izbor njegovih kratkih zgodb, ter Prerok na tankem ledu, ki je namenjena odraslim bralcem. Tako je založba počastila prvih sedemdeset let enega najbolj branih slovenskih pisateljev Slavka Pregla, ki je v njej preživel četrt stoletja.

Slovenska gledališča septembra začenjajo novo sezono, predstavljamo nekatere njihove novosti.

LJUBLJANSKA DRAMA

  »Nova sezona bo poskušala razkriti resnico o današnjem svetu in nas samih. Teme, ki jih odpira gledališče s svojimi predstavami, so zmeraj umetniška refleksija trenutka, ker smo ustvarjalci vpeti v čas in okolje, prinašamo na oder svojo izkušnjo, svoj odnos do sveta … želim si, da bi nova sezona odpirala polja razmisleka in debate,« je med drugim zapisal ravnatelj Igor Samobor. Sedem novih premier na velikem odru, štiri v Mali drami, v sklopu Mlade drame pripravljajo natečaj za dramski prizor ali krajše besedilo, v okviru Drama Laboratorija...