Dr. Marija Tomšič je predavateljica na fakulteti za zdravstvo in delovna terapevtka. Prepričana je, da je to najlepši poklic na svetu, ker znajo usposobiti ljudi, da postanejo pri osnovnih življenjskih dejavnostih ponovno samostojni. Naj bodo to osebe po možganski kapi, starostniki ali pa ljudje po zlomu kolka ali gležnja. Šestnajst let je bila zaposlena v domu za starejše občane in je čustveno zelo navezana nanje.

O čem ste največ razmišljali, ko ste še delali v domu za upokojence?

Težave zaradi starostne slabovidnosti (presbiopije) se začnejo pojavljati že med 40. in 45. letom starosti. Oftalmolog mag. Peter Golmajer, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana svetuje, da ob poslabšanju vida ali drugih težavah z očmi obiščemo očesnega zdravnika, ki bo preveril, ali nimamo kakšne resne očesne bolezni, in določil pravilno dioptrijo na obeh očesih. Pregled je priporočljiv tudi, ker je dioptriji lahko pridružen še astigmatizem.

Komu pregled zaradi večjega tveganja še posebej priporočate?

Celiakija je avtoimuna bolezen, ki je dedna. Bolezen zdravniki najpogosteje potrdijo že v zgodnjem otroštvu, v zadnjem času pa se pojavlja tudi pri mladostnikih in odraslih, celo v pozni starosti, izzovejo pa jo močan stres, težja operacija, porod, virusna okužba.

Bolnikov je danes presenetljivo veliko, menda že eden na sto prebivalcev, številni pa se za odpoved glutenu v prehrani odločijo zaradi želje po boljšem počutju. Celiakijo namreč povzroča protein gluten. Točno tisti, zaradi katerega se zrak v kruhu ujame v sredici, ki je zato rahla in puhasta … Človek je od davnih dni pravzaprav užival pretežno ajdo, proso in koruzo, povsem nesporna žita brez glutena, danes pa v največji meri pšenico, ki je glavni vir glutena.

Sanela Banović, dr. med., mlada zdravnica gastroenterološkega oddelka UKC Ljubljana, meni, da je skrb za lastno zdravje v glavah ljudi še vedno vrednotena kot luksuz. Sebe moramo imeti radi, saj imamo šele potem lahko radi tudi druge. Veliko bolj kot materialne dobrine nas lahko osrečijo drobne pozornosti, oddih, doživetja ipd., ki jih namenimo sami sebi. Moramo se naučiti sprostiti, ko naše telo to zahteva. To je biblija dobrega zdravja in počutja. Zelo preprosto je.

Statistike kažejo, da se vse več Slovencev, tudi starejših, spopada s psihičnimi stiskami.

Oko ni samo ogledalo duše. Naša šarenica je namreč kot odprta knjiga, na kateri je zapisano skoraj vse, kar smo doživeli v povezavi z zdravjem, kar smo podedovali po prednikih, pa tudi bolezni, ki se lahko pojavijo.

Iridiologija je že več kot 5000 let stara veda. V Sloveniji je sicer malo znana in še manj priznana, čeprav je že leta 1926 delovala šola geomatike in iridiologije v Slovenski Bistrici. V svetu je doživela velik razvoj po drugi svetovni vojni, vodilna pri tem pa sta bili Rusija in Nemčija, v Sloveniji pa je žal razvoj te vede za daljši čas zamrl. O iridiologiji smo se pogovarjali z mag. Sergejem Kajumovom, nevrologom, iridiologom in homeopatom, ki opozarja, da iridiologija zahteva veliko medicinskega znanja in klinične prakse. Naš sogovornik je po rodu iz Estonije, iridiologijo pa je študiral v Moskvi in Nemčiji. V Sloveniji je od leta 1998 in ima svojo ordinacijo za alternativno medicino. Je tudi avtor knjige Čudež iridodiagnostike, ki je izšla leta 2012 in v kateri predstavlja to metodo in tudi mnoge primere uspešnega zdravljena.

Razgibavanje s palicami je primerno za vsakogar, in to kjer koli in v katerem koli letnem času. Palice naravnajte na ustrezno višino, da vam bodo v oporo in pomoč. Previsoke lahko povečajo napetost v ramenih, prenizke pa preprečijo iztegnitev tako rok kot hrbtenice ob poravnavi.

Prijem palic pa je drugačen kot pri klasičnem smučanju ali teku. Če dobro pogledate fotografije prve povezane vaje, boste opazili, da so palice bolj kot opora in pomagajo pri vzdrževanju ravnotežja. Pri drugi in tretji vaji pa je prijem močnejši in prilagojen gibalnim sposobnostim in moči posameznika.