Ali kadite? Ste premalo aktivni? Se sprašujete, zakaj je vse to pomembno? Vse to so dejavniki, ki pripomorejo k slabšemu zdravju vašega srca in žil, kar lahko vodi do razvoja srčno-žilnih bolezni, ki so še vedno najpogostejši vzrok smrti pri nas.

Srce je mišica. Njegova naloga je, da oskrbuje organe in tkiva s potrebnim kisikom in hranili. Zato mora biti tudi vaše srce ves čas dobro oskrbljeno s kisikom in hranili. Koronarne žile oskrbujejo srce s kisikom in vsemi hranili, ki jih potrebuje, zato morajo biti dobro prehodne. Srce je ogroženo, ko so koronarne žile zožene zaradi maščobnih oblog, ki nastanejo na žilni steni. Takrat srce ne dobi dovolj kisika in hranilnih snovi. Dolgotrajna slaba oskrba srca lahko vodi do razvoja srčnih bolezni in prehitrega srčnega zastoja.

Enolončnica s krompirjem in testeninami

Za 4 osebe potrebujemo:

100 g slanine

50 g pancete

večji por

večji korenček

3 do 4 večje krompirje

4 žlice olivnega olja

1,75 l jušne osnove ali vode

 sol, poper

timijan, rožmarin

pločevinko vloženega paradižnika

malo pločevinko vloženega fižola

150 g drobnih jušnih testenin (metuljčki, njoki, mali polžki ipd.)

100 g parmezana

peteršilj

Priprava: Slanino in panceto narežemo na kockice, por na kolesca in vse stresemo v lonec. Korenček in krompir očistimo, olupimo in narežemo na podobno velike kocke.

Kljub prizadevanju prehranskih strokovnjakov in zdravstvenih delavcev za pomen zdravega načina življenja (uravnotežena, pestra hrana, vsakodnevno gibanje, izogibanje škodljivim navadam) se v Sloveniji zdravo prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. Hkrati pa o hrani in prehrani med ljudmi kroži nešteto nasprotujočih si ali napačnih škodljivih informacij.

Kot ugotavljajo na Inštitutu za javno zdravje, Slovenci pojemo premalo sadja, zelenjave, polnovrednih žit in izdelkov, stročnic, rib in prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Po drugi strani zaužijemo preveč soli in sladkorja ter nezdravih maščob. Pogosto prehranjevanje zunaj doma (lokali s hitro prehrano, restavracije) pomeni, da uživamo veliko predelane hrane, ki je sicer energijsko bogata, a revna s hranili, in prevelike porcije. Vse to pa so razlogi, da ima pri nas kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških prekomerno telesno težo. Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami EU z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno težo. Takih je 19,2 odstotka, največji delež pretežkih ljudi je v starostni skupini od 45 in 64 let.

Z nami se starajo tudi naša stopala; mišični tonus in prožnost postopno popuščata, zato se na stopalih pogosto pojavljajo različne spremembe. Z znanjem in sodobno opremo lahko pediker na domu učinkovito pomaga ljudem, ki zaradi različnih ovir ne morejo v salon. Pri Moniki Krt, ki ima več kot 20-letne izkušnje z medicinsko pedikuro, obenem pa še z nego diabetičnega stopala, smo poiskali odgovore na najpogostejša vprašanja v povezavi s stopali in nohti.

V zrelih letih nas lahko preseneti širše in daljše stopalo, ki je posledica sprostitve prečnega in vzdolžnega loka na stopalu. To je mogoče delno omiliti z določenimi vajami pa tudi z masažo in posebnimi vložki, pravi Monika Krt, ki je na Festivalu za tretje življenjsko obdobje vodila delavnico o medicinski pedikuri na domu.

Praznik sv. Martina je eden redkih, ki je preživel tudi svetnikom nenaklonjeno povojno obdobje socializma. Martinovanje sicer nikoli ni pomenilo pravega verskega čaščenja svetnika, marveč je to vesel zaključek letine in čas, ko je mošt prevrel v mlado vino, še vihravo in nevzgojeno, a že dobro in prijetno pitno. 

Legenda o sv. Martinu je povezana tudi s tradicionalno večerjo – gosjo. Svetnik je bil doma na Madžarskem, sicer poklicni vojščak, vendar zelo skromen. Ker so ga hoteli postaviti za škofa, se je skril med gosi, a so ga izdale s svojim gaganjem. Kaznovali so jih tako, da so jih obredno žrtvovali.

V tednih pred koncem leta se bomo večkrat udeležili kakšne prireditve, za katero se bo treba posebej urediti. Tako namreč izrazimo spoštovanje do gostitelja, umetnika ali izbranega dogodka. Dodatki h klasičnim oblačilom, kot so srajce, telovniki oziroma suknjiči, so tista pika na i, s katerimi lahko vsakodnevno garderobo spremenimo v prav posebno.

Kravate: modne so nekoliko ožje, a tudi malce širše. V obe skrajnosti pri izbiri ne gre pretiravati, saj je to že »passé«. Moderne so tako enobarvne kravate kot tiste z vzorci (črte, pike, karo, paisley). Če želite poudariti bolj posloven videz, bo geometrijski vzorec boljši, za manj formalen dogodek ali večerno prireditev pa lahko izberete tudi cvetličnega. Najbolj lahko zgrešite s kravato, na kateri je logotip kakšnega podjetja ali motiv živali oziroma lika iz risanke.

Vaje, ki jih predstavljamo v tej rubriki, so v osnovi namenjene vzdrževanju gibalnih sposobnosti in omogočajo lažje opravljanje vsakodnevnih opravil. Tokratna vaja, ki je v končni izvedbi povezana vaja iz prikazanih posameznih vaj, pa bo tudi pravim športnikom koristen trening, ki pokaže, kako je z njihovo trenutno pravo močjo in ravnotežjem.

Kot pri vsaki resni vadbi ne bomo začeli brez ogrevanja: hoja in tek v hladnejših dneh sta ravno pravšnja, saj močneje poženeta kri po žilah in poglobita dihanje. Oboje koristno vpliva tudi na sklepe in hrbtenico, ki so zelo hvaležni za vsako vajo za izboljšanje gibljivosti, ki jo boste opravili potem.

To se je verjetno spraševal marsikdo, ko je prebral vabilo na našo delavnico z naslovom Možganski fitnes za boljši spomin in ravnotežje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Zbralo se je več kot petdeset ljudi, ki so pozorno poslušali in vadili skupaj z Jasmino Lambergar, avtorico programa Možganski fitnes. Dobili so odgovor in veliko koristnih vaj.

Za svoje fizično in psihično počutje najbolj poskrbimo, če se redno gibamo in umsko vadimo. Jasmina Lambergar za izboljšanje spomina priporoča gibanje, izvajanje umskih vaj (učenje tujih jezikov, plesnih korakov …), skrb za srce, uravnoteženo prehrano in druženje. Veliko ljudi se obremenjuje, ker kdaj kaj pozabijo, češ da so dementni. Toda to ni demenca, najprej se moramo vprašati, kako je z našo pozornostjo. Če bomo trenirali pozornost, bomo izboljšali tudi pomnjenje.