-
Riž je hranil ljudi skozi tisočletja. In še danes je osnovna hrana številnim narodom in ljudstvom. Nobenega dvoma ni, da je bil prvotni divji riž rastlina vlažnih, toplih in z vodo bogatih predelov tropske Azije. Zelo zgodaj je začel uspevati tudi v Afriki. Njegova prednost je v tem, da daje dva pridelka na leto.
Riž kot kulturna rastlina sta dve vrsti enoletnic iz družine trav (lat. Poaceae), in sicer azijska vrsta (lat. Oryza sativa) in afriška vrsta (lat. Oryza glaberrima). Podvrst in sort pa je izredno veliko, več kot osem tisoč. Riž potrebuje veliko vode in zraste dobesedno poplavljen z vodo (mokri riž). V sredozemskih državah (na jugu Italije, Francije in Španije, v Grčiji in Makedoniji) pa uspevajo na podnebje prilagojene sorte, ki zahtevajo manj vlage in toplote (suhi ali gorski riž).
-
Stopnice so lahko odličen pomočnik pri športnih dejavnostih. Le zakaj jih ne bi v ta namen tudi večkrat uporabljali? Danes nam bodo na voljo za kompenzacijske vaje.
Fizično delo, sprehodi in tudi teki v naravi so odlični za vzdrževanje telesne zdržljivosti in moči. S tem se strinjamo vsi: ljudje, ki jih zanima samo delo, kot tudi tisti športno in zdravstveno usmerjeni. Predvsem »preverjeno zagrizene gibalne duše« pa lahko mirno zagotovimo, da je v sodobnem načinu življenja za ohranitev t. i. stabilnega stanja treba narediti še kakšno malenkost več. In to v prav vseh starostnih obdobjih življenja. Obravnavali bomo vaje, ki dopolnjujejo prej omenjene delovne in gibalne dejavnosti in so namenjene temu, da izravnajo (nevtralizirajo) preveč enostranske obremenitve. Žal te največkrat puščajo škodljive posledice.
-
Da z našimi venami nekaj ni prav, nas najprej opozori otekanje gležnjev in pojavljanje drobnih in razširjenih modrikastih žilic po stegnih. Če te znake zanemarimo, se stopnjujejo, noge vse bolj zatekajo, postajajo težke, utrujene, nemirne, ponoči imamo pogosto krče v mečih, koža na nogah nas srbi. Takrat je skrajni čas, da se odpravimo k zdravniku, saj so to značilni znaki za kronično vensko popuščanje.
Krčne žile ali varice naj bi imela vsaj tretjina odraslih žensk in petina moških. Ženske imajo težave pogosteje zaradi nosečnosti in hormonskih sprememb, sicer pa na spremembe v venah vplivata tudi nezdrav način življenja (premalo gibanja, preveč kalorična hrana) in dednost.
-
GROM opominja na možgansko kap
Grom ne opozarja le na bližajočo se nevihto, pač pa tudi na morebitno možgansko kap. Pri nas jo doživi več kot štiri tisoč ljudi na leto, pogosto je usodna, še več ljudi pa utrpi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem zelo spremeni kakovost življenja. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Zato je pomembno takojšnje ukrepanje ob znakih možganske kapi. Najhitreje si jih zapomnimo s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor ali razumevanje govora), R – roka (delna ali popolna ohromelost roke ali noge), O – obraz (povešen ustni kot, asimetrija obraza), M –mudi se, minuta (takoj pokličemo številko 112).
-
Nove možnosti za boljši sluh
V središču Ljubljane – na Cankarjevi ulici 3 – je podjetje Neuroth v Sloveniji odprlo že 12. slušni center za celovito oskrbo s slušnimi aparati in pripomočki za zaščito sluha, poseben poudarek pa je na otroški akustiki. Podobna centra, specializirana za otroke, ima podjetje še na Dunaju in v Zagrebu. V posebni kabini, ki je opremljena z otrokom prilagojeno opremo in pohištvom, lahko otrokom že od poldrugega leta naprej preverjajo sluh na prijaznejši način, slušni aparat pa nastavijo med igro. Seveda pa pri težavah z naglušnostjo pomagajo tudi odraslim in opravljajo brezplačne hitre preglede sluha.
Odločno nad čakalne dobe v zdravstvu
Na ministrstvu za zdravje se resno lotevajo skrajševanja čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah. Medtem ko še pripravljajo dolgoročne sistemske rešitve, so se z nekaterimi zdravstvenimi zavodi že dogovorili za dodatne operacije in posege pri bolnikih, ki se jim s čakanjem slabša zdravstveno stanje, oziroma tistih, za katere je bila že zdaj čakalna doba pretirano dolga.
Približno tretjino posegov bodo izvedli zasebniki s koncesijo, drugo pa javni zdravstveni zavodi, ki so se prijavili na razpis in s katerimi je ministrstvo podpisalo zelo podrobne pogodbe. Zdravstveni izvajalci so se zavezali, da bodo posege opravili do konca leta in s tistimi kadri, ki jih imajo, zato jih bodo opravljali pretežno v popoldanskem času in tudi konec tedna. Tak način dela bo sicer zahteval dodatna sredstva. A kot je povedala ministrica Milojka Kolar Celarc, so za te ukrepe namenili 7,9 milijona evrov, saj je prepričana, da bodo učinkovito skrajšali čakalne dobe vsaj za nekatere zdravstvene težave. Ministrstvo je pripravljeno plačati vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko na področju kardiologije in nevrologije (na primer UZ srca in obremenilno testiranje).
Težka sapa ni le majhna nadloga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, pojavlja se vedno pogosteje. Žal pa veliko ljudi znakov še vedno ne prepozna kot resne, pač pa jih prevečkrat pripisuje staranju ali preutrujenosti. Morda zato, ker se javno o njej govori šele zadnjih nekaj let. Skrb vzbujajoče pa je, da zaradi posledic srčnega popuščanja umre več ljudi kot zaradi rakavih obolenj.
V Sloveniji je več kot 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem, po mnenju kardiologov pa jih še okoli tretjina nima postavljene diagnoze in zato tudi ne ustreznega zdravljenja. Pravočasno prepoznavanje in zdravljenje pa sta ključni, umrljivost zaradi srčnega popuščanja je namreč večja kot pri večini rakavih obolenj, polovica bolnikov umre v petih letih od postavitve diagnoze.
-
Pečene piščančje prsi s češnjevo omako
Potrebujemo:
2 skodelici češenj
pol kozarca rdečega vina
za noževo konico kumine, soli, popra
timijan
2 žlici (češnjeve, kiselkaste) marmelade
žlico rjavega sladkorja
2 kosa piščančjih prsi brez kosti in kože
olje za peko
Priprava: Češnje izkoščičimo in damo v manjšo kozico. Prilijemo vino, začinimo s kumino, soljo, poprom, timijanom in marmelado. Pristavimo, počakamo, da mešanica zavre, povsem zmanjšamo ogenj in pokrito kuhamo 10 minut. Občasno premešamo.
Piščančje fileje po dolgem razpolovimo, da dobimo 4 polovice, rahlo posolimo, popramo in namastimo z oljem. Ponev premažemo z oljem in meso nad močnim ognjem pečemo po 4 minute na vsaki strani.
-
Ker je del procesa pomnjenja poleg shranjevanja tudi priklic dogodkov, zgodb, pridobljenih znanj iz preteklosti ali celo spominov iz zgodnje mladosti, je skrajni čas, da zgodbo življenja strnemo z lastnoročnim zapisom. Ta nam bo pomagal urediti spomine, nas morda celo razvedril, združil z nekdanjimi znanci in prijatelji ali pa nas spodbudil k raziskovanju preteklosti, saj marsikatera zgradba iz naše mladosti ne stoji več, ulice so preimenovane ...
Zgodbe naj bodo pisane lastnoročno, s pisalom na papir, vsako poglavje naj se začne na novem listu, tako bomo lažje dopolnjevali posamezne vsebine ali dodajali nove liste. Priporočam večji format.
Rehabilitacija z individualnim pristopom
Kronična obolenja so večinoma neozdravljiva, jih pa lahko obvladujemo z rehabilitacijo in primerno terapijo ter tako bistveno vplivamo na dvig kakovosti življenja pri posamezniku. Z individualnim pristopom in aktivnim sodelovanjem različnih strokovnjakov, uporabnika in svojcev lahko prispevamo k boljši in kakovostnejši starosti. Vsak posameznik pa se mora zavedati odgovornosti za svoje zdravje in aktivno prispevati k njegovemu ohranjanju.
Pri svojem delu opažamo, da so starostniki zapostavljena skupina, ko govorimo o dostopnosti rehabilitacijskih storitev po težji bolezni ali poškodbi. Rehabilitacija je starejšim težje dostopna zaradi negibnosti, inkontinence in nekaterih drugih stanj, ki so posledica kroničnih obolenj. Tudi programi v zdraviliščih so velikokrat prezahtevni za psihofizično stanje starostnika, ki potrebuje individualno celostno obravnavo. V domu starejših občanov v Radencih (DOSOR) si prizadevamo za kakovosten razvoj storitev za starejše in na ta način pomagamo svojcem, ki ne vedo, kam s posameznikom, ki po zaključenem bolnišničnem zdravljenju še ni okreval do te mere, da bi se lahko vrnil v domače okolje. Zgodnja rehabilitacija pa je ključnega pomena za čim boljšo in hitrejšo povrnitev posameznikove zmogljivosti.