Navadna dolgolistna solata je bila zagotovo del človekove prehrane, še preden je ta izumil krožnik. Viri iz antike navajajo solato (lat. Lactuca sativa) tudi kot zdravilo. Grk Herodot je dobrih 400 let pred našim štetjem zapisal, da je sok vrtne solate zdravilni napitek, starogrški in rimski modreci zlasti poudarjajo njeno pomirjevalno vlogo za dober spanec. Še pred njimi so uspavalno slavo solati peli stari Perzijci. Rimski cesar Avgust je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je dal postaviti celo spomenik.

Prekomerno aktiven sečni mehur sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, ki prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa je je pri starejših ženskah. Po menopavzi ima te težave kar vsaka druga ženska.

Bolniki se težav, povezanih z uhajanjem urina, sramujejo, zato jih prikrivajo pred okolico, svojci in zdravstvenim osebjem. Le malo jih poišče zdravniško pomoč. Marsikateri bolnik se zaradi tega umika iz socialnega življenja, kar pa prizadene ožjo in širšo okolico. Urinska inkontinenca ženske omejuje pri vsakdanjih opravilih in poslabšuje kakovost življenja. Če ne poskrbimo za spremembo vsakdanjih navad in zdravljenje, pa se stanje z leti slabša.

 Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic. Vendar so to le pravice na papirju, nam je razložil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana. V praksi se kaj lahko izkaže, da bo prav zaradi sprememb dostop do teh pravic le še težji.

Že zdaj, kot nam je razložil zobozdravnik, praktično nobene od storitev v zobozdravstvu, niti v okviru standardov, obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, ampak jih lahko brez doplačil dobimo le, če imamo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A vseeno moramo ravno zato, ker gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (četudi morda le v 10 odstotkih), nanje čakati v dolgi vrsti.

V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.« 

Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.

Včasih se maščobam niso izogibali, a kar nekaj desetletij so zdravniki glasno svarili ali celo prepovedovali uživanje živalskih nasičenih maščob, na primer ocvirkov, pancete, slanine, pršuta, masla in smetane, polnomastnega mleka in drugih oblik maščobe. Tudi uživanje ocvrte hrane in slaščic z maslom in smetano ... Namesto masla so na primer priporočali margarino, ne vedoč, da je v njej spremenjena oblika maščobe z visokim deležem transmaščobnih kislin, ki so potrjeno škodljive. A vsaka spremenjena maščoba je škodljiva, pa naj je oksidirana oziroma žarka ali hidrogenirana v obliko transmaščobnih kislin.

V človeškem telesu je okrog 96.000 kilometrov žil. Po arterijah, ki so krepke in prožne, teče kri iz srca in krvni tlak v njih je največji, po venah pa potuje kri nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Sredi marca so ob mednarodnem dnevu žil opozarjali tako na pomen skrbi za zdrave arterije kot tudi vene.

Periferna arterijska bolezen je bolezen zamašenih žil, ki jo ima skoraj vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi ne le do nog, ampak tudi do možganov. Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Razvijajo se počasi in bolniku sprva ne povzročajo težav, v napredovalnem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Napredovanje bolezni lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah, tako da se bolečina pojavlja že med mirovanjem.