-
Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjskem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.
Lani je minilo 100 let od izida Levstikove povesti o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ker je bila to prva slovenska slikanica, so jo pri Mladinski knjigi ponovno izdali, saj v vsem stoletju, kot pravijo, ni prav nič izgubila aktualnosti. Podoba klenega kmečkega moža, ki je premagal Brdavsa in obvaroval cesarski Dunaj pred sovražniki, je zasidrana v spominu slehernega Slovenca. Da bi oživili zgodbo o tem neobičajnem možu, ki naj bi živel prav tukaj, v vasici Vrh, so se v bloški občini odločili za Krpanovo pot, pohod po tej 18 oziroma 23 kilometrov dolgi poti pa je vsako leto konec aprila.
-
Popečeni tofujčki
Potrebujemo:
200 g tofuja (sojinega sira)
5 vejic timijana, vršiček rožmarina ali poljubna zelišča (peteršilj, drobnjak, bazilika ...)
rastlinsko (sojino) olje
sol, poper
Priprava: Zelišča sesekljamo in jih v posodici zmešamo z oljem. Tofu narežemo na kocke, kakor bi narezali sir za pogostitev. Povaljamo jih v oljni mešanici, da se zelišča dobro oprimejo sira. Segrejemo ponev in tofu rahlo opečemo. Kose polagamo na servirni krožnik, solimo, popramo in ponudimo.
-
Pekoče je zdravo. Tako je rekla moja mama, ko smo se otroci upirali, da bi jedli hren za veliko noč. Poznali smo še pekočo papriko, in če je kdo pomotoma ugriznil vanjo, je tekal po dvorišču ... Čili je prišel v modo pozneje, ko se je naša dežela odprla svetu.
Čili je med vsemi pekočimi rastlinami najbolj oster in zraste kot sadež različnih tropskih sort majhnih feferonov, ki spadajo med grmičaste paprike. Izvorno je bil čili azteško ime za paprike sploh, ko pa so ga Španci prinesli iz Latinske Amerike, je postal ime samo za pekoče vrste paprik. Čili je tudi dvajsetkrat bolj pekoč od pekoče paprike, ki jo poznamo v Evropi. Velja pa, da so večji plodovi manj pekoči, najhujši so najmanjši.
Preženimo tesnobo, strah in napetost
Anksioznost je od nekdaj človekova spremljevalka. Z njo se srečujejo tudi starejši. »Vendar le redkokdaj pridejo po pomoč k zdravniku,« pravi dr. Lea Žmuc Veranič, psihiatrinja v enoti za gerontopsihiatrijo ljubljanske univerzitetne psihiatrične klinike. Pri ocenah, kako pogosta je med starejšimi, se naši zdravniki opirajo na tuje študije. Tudi v razvitih državah so podatki skopi, številke o domnevni razširjenosti anksioznosti med starostniki pa osupljivo različne.
Na splošno, torej v celotni populaciji, naj bi bilo anksioznosti več kot v preteklosti. Pojavlja se v odrasli populaciji, med mladostniki, celo pri otrocih. Edmund J. Bourne, ameriški psihiater in avtor zajetnega priročnika za samopomoč, govori kar o kolektivni anksioznosti. Družbeni red in okolje sta se, pravi, v zadnjih tridesetih letih spremenila bolj kot v zadnjih treh stoletjih, z digitalno tehnologijo postaja tempo vse hitrejši. Ljudje se ne zmorejo prilagajati tako dramatičnim spremembam. Nemirna bo tudi prihodnost: gospodarska nestabilnost, krize, propadanje okolja.
-
Verjetno ste že opazili, da je letošnji pristop k vadbi obogaten na ta način, da se več enostavnih vaj, potem ko jih dobro obvladate, povezuje v samostojno vajo. Vadba doma je na ta način še vedno enostavna, istočasno pa tudi zahtevnejša.
Za ogrevanje danes predlagam kar koli, s čimer boste na hitro, najkasneje v dveh minutah, poglobili dihanje in pospešili srčni utrip. Izogibajte se le poskakovanju, zlasti tisti z bolečinami v sklepih in hrbtenici.
Razteg hrbtenice navzgor in vstran (povezava slik 1). Celota je sestavljena iz dveh samostojnih vaj, ki jih ob koncu lahko povežemo. Najprej roke iztegnete visoko nad glavo. Noge so malo narazen, stoja naj bo trdna. Ob vdihu se čim bolj iztegnete navzgor in ob izdihu spustite. Nato spuščate roke ob strani telesa in ob tem čim mirneje dihate. Po umiritvi roke spet dvignete ter bolj iztegnete desno roko in vdihnete, ob izdihu pa bolj iztegnete levo roko. Ko naredite trikrat vdih in izteg desne roke, ponovite vse še z levo roko.
"Lahki" izdelki z veliko sladkorja
Za nakup določenega živila se pogosto odločamo le ob pogledu na sprednjo stran izdelka, kar pa ni dovolj. Pravi vtis o tem, kaj sploh kupujemo, dobimo šele, ko preberemo deklaracijo na hrbtni strani, ki vsebuje hranilne vrednosti izdelka ter seznam sestavin v živilu.
Zlasti je to potrebno pri izdelkih, ki so označeni kot »light, lahko, fitnes, brez sladkorja s sladili, z 0 % maščob«, ali je na embalaži poudarjeno, da je izdelek »bogat z vlakninami, vsebuje minerale in vitamine, vsebuje sadje« ipd. Marsikdaj bomo presenečeni ob ugotovitvi, da izdelek »brez maščob« vsebuje veliko več sladkorja, tisti »brez dodanega sladkorja« vsebuje sladila ali nepotrebne aditive, sadni čaj pa različne druge sestavine, le tistega sadja, ki ga obljublja embalaža, je najmanj.
-
Najnovejše znanstvene raziskave so potrdile izkušnje tradicionalne kitajske medicine, ki pravijo, da bi morali bolniki z bolečinami v sklepih redno uživati tudi začimbe, in sicer ingver, čili, cimet, kurkumo in 70-odstotno temno čokolado, je v svoji knjigi Premagajmo artrozo in bolečine v sklepih zapisal nemški zdravnik dr. Wolfgang Feil. Te namreč zmanjšujejo vnetja v sklepih in delujejo protibolečinsko, spodbujajo presnovo in pomagajo pri izgubi odvečnih kilogramov.
Najočitnejša znaka sklepnega vnetja sta sklepna bolečina in sklepna oteklina. Sklepna oteklina lahko nastane zaradi zadebeljene sklepne ovojnice ali prevelike količine tekočine, kar se imenuje sklepni izliv. Pogosto se pojavi tudi okorelost sklepa ali sklepov, ki traja najmanj eno uro. Okorelost je pogostejša zjutraj in v dopoldanskem času. Zaradi vnetja je slabša gibljivost sklepa. V nekaterih primerih je koža nad sklepom toplejša in pordela. Po daljšem času pa lahko pride tudi do deformacije posameznih sklepov. Z zgodnjim ugotavljanjem in zdravljenjem lahko uspešno zaviramo sklepno vnetje in preprečimo morebitne nepopravljive spremembe na sklepnih in obsklepnih delih.
Resveratrol – čudežni antioksidant?
Francozi slovijo kot gurmani, ki uživajo v hrani in se ne obremenjujejo z maščobami, ob obroku je na mizi tudi vino. Kljub temu njihovo zdravje ni ogroženo, vsaj ne v takšni meri kot zdravje drugih Evropejcev ali Američanov, znanih po težavah zaradi prevelike telesne teže kot posledice nepravilne prehrane in premalo gibanja. Za Francoze je značilno, da ob glavnem obroku popijejo kozarec vina, še posebej rdečega, ki vsebuje veliko resveratrola, že desetletja znanega antioksidanta, ki ga nekateri kujejo v zvezde, drugi pa njegov vpliv na zdravje celo zanikajo.
-
Viktor E. Frankl (1905–1997) je bil eden najpomembnejših avstrijskih mislecev 20. stoletja. Bil je doktor medicine, po specializaciji psihiater in doktor filozofije. Ustanovil je povsem novo psihoterapevtsko šolo – logoterapijo, s katero je ljudem pomagal iskati smisel v življenju.
Smisel življenja najbolj potrebujemo takrat, ko trpimo, saj hočemo trpeti za nekaj, kar je smiselno. Če imamo v življenju cilj, nam zanj ni težko trpeti. To je jasno izrazil filozof Friedrich Nietzsche: »Kdor ima "zakaj" živeti, lahko prenese skoraj katerikoli "kako" živeti.«
-
Ali vas napihuje, imate vetrove in črevesne krče, pa niste jedli ne zelja, ne fižola, ne hrušk in ne sliv? Morda je vzrok vašim težavam pomanjkanje laktaze ali pa ste alergični na mlečne beljakovine. Zaradi staranja prebivalstva in delne prilagoditve organizma se veča število tistih, ki se slabo počutijo po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov.
Splošno znano je, da uživanje mleka koristi otrokom in odraslim, saj vsebuje beljakovine, minerale, nekaj vitaminov, in je čudovita surovina, iz katere lahko skuhamo številne jedi. Mlečne jedi imajo ob tem še pridih domačnosti. Pravijo, da bolnikom z demenco v domovih pogosto skuhajo mlečne jedi, saj so most skozi vrzeli v možganih ...
