Na področju naravne kozmetike se vse pogosteje pojavljajo izdelki s konopljo – ali vsebujejo olje iz konopljinih semen ali različne izvlečke iz zelenih delov konoplje (listov in cvetov) ali oboje. Mazila, narejena na osnovi konopljinega olja, so zelo zanimiva izbira, saj je konopljino olje eno najbogatejših naravnih olj z visoko vsebnostjo gama-linolenske kisline ter drugih nenasičenih maščobnih kislin. Tako lahko bogata maščobna sestava in sledovi drugih snovi konoplje v mazilu ugodno vplivajo na kožo.

Na Dolenjskem je veliko naravnih in kulturnih lepot, vrednih obiska in občudovanja. Poleg prečudovite Krke, ki s 111 izmerjenimi kilometri od izvira do izliva tekmuje s Savinjo za naziv najdaljše slovenske reke, nas ovinkasta cesta pripelje v slikovito Sotesko.

 Tu je vse do 2. svetovne vojne stal istoimenski dvorec Soteska. Danes je od razkošne graščine ostal le grajski vrtni paviljon, t. i. Hudičev turn, ki ga uporabljajo kot poročno ter koncertno dvorano, saj ima izjemno akustiko. Velikost in lepoto dvorca, kot ga je leta 1689 popisal in naslikal Valvasor v svoji topografiji, danes komaj slutimo, saj je ruševina gradu obilno porasla z bršljanom.

Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na naše fizično zdravje in psihično počutje, je gibanje. Z zmerno in redno vadbo v vseh starostnih obdobjih izboljšamo proces pomnjenja in pozornost, in kar je pomembno pri starejših, ravnotežje.

Spomin sestavlja pet procesov: pozornost, kodiranje, shranjevanje, konsolidacija in priklic informacij. Pozornost je sposobnost zavedanja in ohranjanja zanimanja za določeno dejavnost ali podatek in je ključna pri vstopu informacij v proces shranjevanja. S pozornostjo prehajajo informacije v kratkoročni spomin, s povezovanjem z že znanimi informacijami in ponavljanjem pa spominske sledi preidejo v dolgoročni spomin. Pri napredujoči bolezenski izgubi spomina (demenci) je okrnjena predvsem sposobnost shranjevanja v kratkoročni spomin.

Ali znate skuhati govejo juho? Potem boste znali zvariti tudi svoje pivo. Od konca avgusta in nato še vso jesen lahko naberemo dovolj divjega hmelja na zalogo. Raste v večjem delu Slovenije, predvsem ob bregovih rek in potokov. Mlade poganjke divjega hmelja pripravimo enako kot šparglje – popraženi na čebuli ali popečeni z jajci so odlični. Zelene storžke, ki poženejo konec poletja, oberemo in posušimo, saj so za domače pivo prav tako dobri, kot bi bil gojeni hmelj.

Na spletu je veliko informacij o tem, kako zvariti svoje pivo, a mladi fantje večinoma varijo pivo iz pločevink. Kupijo hmeljne sladne ekstrakte v pločevinki, ki vsebuje vse sestavine, vsebino zmešajo z vodo in čez nekaj dni se hvalijo z doma pridelanim pivom. Da bi se nekdo lotil izdelave piva po starem, torej iz ječmena, ki bi ga kupil v mlinu, takšnega junaka ne boste našli. Toda mi bomo obudili prav to znanje, saj skuhati pivo ni nobena umetnost. Količine sestavin med različnimi recepti za isto pivo močno odstopajo, zato so okusi različni. Ves čas pa moramo paziti, da so posode in pribor, ki ga uporabljamo, brezhibno čisti. Vedno ga prekuhamo, prevremo, le tako se pivo ne bo pokvarilo.

Ker gre za nekaj, kar je človeku nevidno in pogosto nedojemljivo, se je šamanizma dolgo držal predsodek nečesa nevarnega, primitivnega, za našo družbo nesprejemljivega, celo nespodobnega ... Vse to samo zato, ker šamani »delajo« z energijami, te pa so nevidne in zato tako zelo skrivnostne. Ko pa je naša evropska komisarka Violeta Bulc obelodanila, da ima poleg zavidljive formalne izobrazbe tudi znanja iz šamanizma, je to dalo marsikomu misliti ... Morda pa to le ni tako nesprejemljiva praksa! In kaj šamanizem sploh je?

Patronažna medicinska sestra mag. Andreja Krajnc iz Sladkega Vrha nam je povedala, da se ljudje pogosto odločijo za nego nepomičnega bolnika v domačem okolju zato, ker si bolniki želijo ostati doma, in še pogosteje, ker si domskega varstva ne morejo privoščiti. Žalosti pa jo, ker za to pogosto nimajo zagotovljenih niti najnujnejših osnovnih pogojev.

Tako se zgodi, da se za nego doma odločijo tudi, kadar na primer ob bolniku dopoldne ni nikogar, ker svojci delajo, pomoči pri negi (ki ni del patronažnega zdravstvenega varstva) pa si ne morejo privoščiti. Pogosto zmanjka tudi sredstev in časa za ustrezno preureditev doma (odpravo arhitektonskih ovir), ki je ponekod nujna že zato, da sploh dobijo prostor, kjer bo bolniška postelja ustrezno nameščena.

Večinoma kuham za večjo družino, zato so se moja merila sčasoma prilagodila potrebam, in mi je včasih zelo težko skuhati samo za naju z možem, še bolj pa le zase. V resnici postanem lena, ko kuham le zase, in tako se večkrat zalotim, kako razmišljam, da bi si raje odprla vrečko piškotov ali slanih palčk oziroma na hitro pripravila toast, kot skuhala zelenjavno juho. Do enolične in nezdrave hrane tako ni daleč …

Verjamem, da se tudi sami kdaj v svojem gospodinjstvu spopadate s takšnimi zadregami. Preskočiti zajtrk, v celem dnevu zaužiti le solato in slan prigrizek iz trgovine, za večerjo pa kos kruha in skodelico mleka je vendar tako mamljivo. Povsem napačno! Čas za hranjenje je vendar čas zase, točno tisti čas, po katerem ste hrepeneli v svoji delovni dobi.

Na prehodu med letnima časoma je pogosto težko izbrati primerna oblačila. Morda ne znamo sestaviti lepe kombinacije s kosi, ki jih že imamo v omari, ali pa moramo izbrati primerne, ki jih ponujajo v naših trgovinah.

Najpomembnejše je, da izberete vrhnji del oblačila, s katerim boste dopolnili svoj slog oblačenja.

Če je vaš slog pretežno športen, potem vam bo najbolj prav prišla športna jopica s kapuco, ki jo nosite k različnim športnim hlačam ali krilom in džinsu. Izberite nevtralno barvo, da bo oblačila lažje kombinirati. Klasična jopica, ukrojena v slogu suknjiča Chanel, je brezčasen kos, ki je eleganten (čeprav je jopa), lahko pa ga nosite tudi z bolj športnimi oblačili. Puloverji so vedno v modi, letošnji so kvadratastega kroja in posebnost je tisk vzorcev na finejših pleteninah.

Vse pogosteje prihajajo k zdravnikom po pomoč bolniki s hudo utrujenostjo, ki ne mine s počitkom, pač pa jih izčrpava in hudo ovira pri delu, osebnem življenju in socialnih dejavnostih. Sindrom kronične utrujenosti je resnična bolezen z različnimi obrazi in ni izmišljotina preobremenjenih povzpetnikov in nevrotičnih posameznikov, kot so včasih predvidevali.

Sindrom kronične utrujenosti (SKU) postaja vse pogostejši, saj naj bi se z njim spopadalo od 0,2 do 0,4 odstotka ljudi vseh starostnih skupin in različnih socialnih in družbenih slojev. Najpogosteje se huda izčrpavajoča utrujenost pojavi pri osebah med 20. in 40. letom starosti, lahko tudi v kasnejši starosti. Neredko obolijo tudi otroci, predvsem v puberteti, ter celo mlajši od pet let.