Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa pretok vode. Voda je transportno sredstvo in prenaša hranilne snovi v različne dele telesa ter zagotovi razmere za potek kemičnih reakcij. Pri presnovi nastajajo tudi odpadne snovi in voda ima vlogo odstranjevanja teh snovi in prečiščevanja celic. Hkrati je izredno pomembna pri prenosu živčnih impulzov in pravilnem delovanju možganov, uravnava tudi telesno temperaturo.

Človeško telo je iz okrog 25 odstotkov trdnih snovi in 75 odstotkov vode, v možganih je to razmerje še bolj v prid vodi, saj je je celo do 85 odstotkov. Že to dejstvo govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Občutek žeje začne pešati od zgodnjih odraslih let naprej – postajamo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tega zavedali. V celicah se zato odstotek vode s starostjo postopno zmanjšuje, kar zmanjšuje celično dejavnost. Posledice so resne bolezni in v najhujšem pomanjkanju tudi smrt. Znano je dejstvo, da človek zdrži veliko več časa brez hrane kot brez vode.

Leta obremenitev, bolezni, slaba prekrvljenost, slabo urejeni nohti in neudobni čevlji – vse to pusti davek na naših stopalih. Če ne prej, je zdaj čas, da naša stopala tudi malce razvajamo. Redno jih moramo pregledovati in negovati ali pa pustiti, da skrb zanje prevzame kdo drug.

Čeprav z leti koža stopal postane tanjša, občutljivejša in bolj nagnjena k okužbam, žuljem, otiščancem in kurjim očesom, to še ni razlog, da bi se z bolečinami in težavami kar sprijaznili. To pomeni le, da bomo morali stopala malo bolj razvajati, kot smo jih do zdaj.

Če zaužijemo pet gramov transmaščob na dan, tveganje srčno-žilnih bolezni povečamo podobno, kot če bi pokadili pet ali deset cigaret, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Običajno jih ne. Če smo ljubitelji piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic in v trgovino ne hodimo s povečevalnim steklom, da bi brali deklaracije, pa se nam lahko zgodi prav to.

Potem ko so nas prehranske smernice dolgo usmerjale k zamenjavi masla in drugih nasičenih maščob z margarino, se je izkazalo, da se prav v njej skriva eden največjih sovražnikov zdravja – transmaščobne kisline. Te po eni strani vplivajo na dvig ravni škodljivega holesterola (lipoproteinov nizke gostote ali LDL) in po drugi še na znižano raven koristnega (lipoproteinov visoke gostote ali HDL). Poleg tega spodbujajo vnetne procese, ki so povezani z nastankom bolezni srca, sladkorne bolezni in drugih kroničnih bolezni. Raziskave kažejo, da je prehranski vnos transmaščob neodvisen dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

 Peka kruha ni zapletena – kvašeno testo je mnogo bolj vodljivo in veliko manj občutljivo, kot so nas učili. Če pa smo malenkost čarobni: pri gnetenju testo za kruh ogrevamo s svojim rokami, mu podarimo svojo energijo, misli, ki se kasneje prenesejo na vsakogar, ki ga zaužije.

Za prve poskuse peke kruha je najprimernejša bela pšenična moka, z drugimi vrstami moke je sprva potrebno nekaj vaje. Ržena moka, recimo, ima precej topnih vlaknin, zato se testo ves čas lepi na delovno površino. Tak kruh tudi pečemo dalj časa kot pšenični kruh. Podobno je s koruzno in ajdovo moko; ti dve za nameček nimata niti glutena, tako kot ječmenova in kvinojina, zato je testo težko oblikovati, kruh tudi ni prav visok in rahel. Te moke vedno zmešamo s pšenično moko – z belo ali polbelo bo kruh rahlejši kot s polnozrnato (razen v primeru celiakije).

Koprive so družabne, čeprav so divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Po starodavni legendi naj bi pekoče koprive spekle tako, kot so se fantje opekli pri krepostnih dekletih. Vsekakor so koprive pogosto prezrte, a odlične za pripravo v ponvi ali loncu.

Kopriv je več vrst in prav vse so zdravilne. Pekoča velika kopriva zraste do poldrugi meter visoko. Ima razraslo koreniko; na steblu in srčastih listih pa so številni žgalni votli laski. V njih je pekoča snov, ki ni mravljinčna kislina, kot smo se učili v šoli, marveč hisitamin z acetilholinom. Mala kopriva je pol nižja, liste ima manjše in jajčaste, speče pa prav tako močno kot velika.

Pogosto okoli štiridesetega leta že opazimo, da se naš vid spreminja. Roke postanejo prekratke, da bi videli brati, težje se prilagodimo bleščanju ali razločimo barve. Včasih si pomagamo z očali in svet je potem večinoma spet videti bolje. A žal se s starostjo poveča tudi tveganje nekaterih očesnih bolezni, kot so starostna sprememba rumene pege, siva mrena, retinopatija ali glavkom.

Tudi oči se starajo, zato pri 60 letih praviloma ne vidimo več tako kot pri 20. S starostjo postane očesna leča pogosto manj prožna. Oko se ne prilagaja več tako dobro, zato na blizu vidimo slabše in potrebujemo očala.

 Za veliko skledo solate potrebujemo:

250 g pisanih testenin

večjo papriko

kozarček črnih oliv

manjšo pločevinko koruze

olivno olje, kis, sol

Priprava:

Najprej skuhamo testenine. Ne izberemo prevelikih, pa tudi premajhnih ne. In pisane so privlačnejše.

Papriko narežemo na kocke, olive izkoščičimo in po potrebi prepolovimo. Povsem ohlajenim testeninam dodamo narezano papriko, olive, koruzo, vse pa bogato začinimo z oljem in kisom ter solimo in popramo.

Ponudimo kot osvežilno solato ob pečeni pleskavici ali drugem mesu z žara. Je imenitna ideja za piknik ali pogostitev na domačem vrtu.

Otroška igrala so tudi za odrasle odlični pripomočki pri gibanju. Priporočam vam ščepec ustvarjalnosti in posnemanja gibanja otrok, zagotovo jih boste z lahkoto navdušili, da vas bodo posnemali pri vadbi. Seveda pa vaje vedno prilagodite svojim sposobnostim.

 Razgibavanje gležnjev …

… je veliko pomembnejše, kot si velika večina ljudi sploh predstavlja. Stopala in gležnji nosijo težo vsega telesa, obenem pa morajo biti sposobni hitrih prilagoditev različnim obremenitvam že pri čisto navadni hoji. Iztegnitev stopala in njegovo pokrčenje sta dva osnovna giba, brez katerih bi bila naša hoja zelo okrnjena in toga, s kroženji navzven in navznoter pa ob enakomernem umirjenem dihanju zmanjšujemo napetosti in posledice obremenjevanja nog. Višino noge in oprijem rok kot pomoč pri razgibavanju naj vsak prilagodi sebi, pogled pa ob izvajanju usmerite v gleženj, ki ga razgibavate. Tisti, ki s težavo hodite, razgibajte gležnje tik nad tlemi, kot je prikazano na manjši sličici.

Modne smernice pri obutvi zvesto sledijo ponudbi v oblačilni industriji. Modno je skoraj vse, najpomembnejše pa je, da znate izbrati za svoje noge in k izbranemu oblačilu ustrezne čevlje oziroma sandale.

Salonarji in balerinke

Konica čevlja je različno ošiljena. Bolj zaokrožena ponuja več prostora prstom, vendar nogo navidezno skrajša. Daljša konica pa da nogi bistveno elegantnejši in vitkejši videz. Izberite dovolj širok model. Prsti morajo biti v čevlju lepo skriti. Pri izbiri višine pete upoštevajte svojo postavo oziroma bodite pozorni na to, da bo hoja v čevljih z visoko peto varna.