Koža je naš največji organ, ki se stara podobno kot druga tkiva, bogata z vezivom: hrustanec, krvožilni sistem in kosti. Z zunanjim videzom komuniciramo z okolico, zato je zdrav in mladosten videz pomemben za samopodobo in samozavest. Žal pa so prvi znaki staranja pogosto vidni prav na koži.

Na staranje kože vplivajo genski zapis in različni zunanji dejavniki, predvsem kajenje, uživanje alkohola, prekomerno izpostavljanje UV-žarkom (sončni žarki in solarij) ter stres.

Zrela koža je v primerjavi z mlado kožo tanjša in bolj suha. Z leti se zmanjšuje količina kolagena in elastičnih vlaken v koži. Manj je tudi hialuronske kisline, kislega polisaharida, ki tvori večino zunajceličnega matriksa, v katerem ležijo kolagenska in elastična vlakna, ter veže vodo. Zato postane koža tanjša, manj napeta in povešena. Pojavijo se tudi različno globoke statične gube. Zmanjša se tvorba maščob v koži, predvsem ceramidov, in posledično je okrnjena zaščitna lipidna dvoslojna plast v roženi plasti povrhnjice. Koža postane zato občutljivejša za zunanje dražljaje in bolj izsušena.

Papirnati (in včasih nečitljivi) recepti za zdravila se že novembra delno poslavljajo. Nadomestili jih bodo elektronski. To pomeni, da bomo v lekarno po predpisana zdravila odslej lahko prihajali le s kartico zdravstvenega zavarovanja. Za preglede pri specialistih že prihodnje leto ne bomo več potrebovali papirnatih napotnic, ampak se bomo prek računalnika prijavili tja, kjer bomo najhitreje na vrsti ali kamor nam je najlažje iti. In če računalnika ne uporabljamo? Lahko smo brez skrbi, še vedno se bomo lahko naročili tudi drugače.

Kadar se decembra večerno nebo obarva rožnato, pravijo, da Miklavž piškote peče. Te potem angelčki natresejo v peharčke na tisti težko pričakovani večer. Velikokrat se v njih poleg piškotov znajdejo še medeni ali kvašeni parklji, ki jih imamo vsi zelo radi. Ker smo po malem vsi Miklavževi pomočniki, ni narobe, če se dela lotimo doma.

Za kvašene sladke parklje potrebujemo sladko in masleno kvašeno testo. Več kot je masla ali druge maščobe, dalj časa bodo vragci obstojni. Maščoba tudi otežuje vzhajanje, kar je v takem primeru zelo zaželeno, da počasi vzhaja, se ne napihne preveč in parkeljček kolikor toliko obdrži obliko. Izberemo lahko katero koli kvašeno testo, na primer tisto za potico, vendar ga moramo krepkeje sladkati in vanj vmešati več maščobe.

Modni dodatki predstavljajo piko na i naši garderobi. Z njimi hitro barvno ali stilsko posodobimo plašč, vetrovko ali zimsko bundo. Pomembno je, da jih uskladimo z drugimi oblačili in dodamo modni pridih sezone. Še toliko bolj nam pridejo prav v zimskem času, saj si z njimi pred mrazom zavarujemo glavo, vrat in roke.

Pokrivalo je tisti del garderobe, ki nas greje, varuje pred vremenskimi vplivi, z lepim klobučkom pa tudi pritegnemo pozornost.

•  Mehka klobučevina je trpežen in hvaležen material, ki se lepo prilega glavi. Tudi s shranjevanjem pokrivala ne boste imeli težav, ker ga lahko pospravite v torbico, ko ga več ne potrebujete. Baretka v temnordeči barvi je idealna za polnejše obraze.

Srebrni kristali

Nežni kristali, ujeti v srebrne niti, se izpod spretnih prstov spreminjajo v najlepše prtičke za praznični adventni čas.

Velikosti: premer 38, 42 ali 50 cm.

Potrebujemo: za premer 38 cm – 50 g sivkasto srebrne prejice, primerne za kvačko št. 0,75–1,25; za premer 42 cm – 50 g sivkasto srebrne prejice, primerne za kvačko št. 1,50–1,75; za premer 50 cm – 100 g sivkasto srebrne prejice, primerne za kvačko št. 1,75–2.

V mladosti sem zaradi bolezni pojedla ogromno domače kurje juhe. In prepričana sem, da mi je pomagala. Ker smo bili doma revni, za boljše kose mesa ni bilo denarja, zato smo radi jedli svinjske parklje. Danes bi se ob parkljih marsikdo namrdnil …

Naj začnem svojo zgodbo. Pri desetih letih sem zbolela za sklepno revmo. Nisem mogla niti hoditi. Poklicali so zdravnika, ki me je pozorno pregledal, izrekel diagnozo ter mami ukazal, naj skuha krepko domačo kokošjo juho iz stare kokoši. Zraven naj doda v lonec vse mogoče – od korenja do kolerabe, zeleno, čebulo ... In to sem morala uživati po eno skodelico na dan. Čez dan sem morala spiti še po dve ali tri žlice ribjega olja. Mama mi je morala tudi stisniti sok dveh limon na kupček sladkorja, kar je bilo sicer kislo, a vendar prijetno v primerjavi z ribjim oljem. Kmalu sem ozdravela.

Krajši dnevi jesensko-zimskega časa nas prisilijo, da se rekreativnim vajam bolj posvečamo v zaprtih prostorih. V daljših večerih se je prav prijetno pozabavati z vajami, ki bodo okrepile predvsem vaše noge in kolena, izboljšale ravnotežje in tudi hitrost ter spretnost, poleg tega pa bodo v vaš dom pri vadbi v paru vnesle tudi nekaj smeha in veselja.

Vaje so zelo primerne ob zaključku dneva in še posebej po sprehodu v naravi, ko ste predihani. Pomembno je, da se vaj za krepitev mišic lotevate premišljeno in dobro prisluhnete svojemu telesu, saj se tako obvarujete pred morebitnimi poškodbami. To še posebej velja za tiste, ki ste imeli različne poškodbe ali ste se zdravili zaradi žilnih in nevroloških lokalnih obolenj na nogah, v predelu medenice, kolkov in križa. Bodite pozorni na napetost ali morebitne bolečine v sklepih in mišicah. Če se pojavijo, je čas za počitek in blago masažo tega dela s toplimi dlanmi. Ko neprijetnosti odpravite, pa se vaj lotevajte spet po svojih zmožnostih.

Kot ugotavljajo strokovnjaki, se ljudje veliko lažje sprijaznimo s slabšanjem vida kot pa sluha. Ko ugotovimo, da ne vidimo več dobro, se – kakor hitro je le mogoče – odpravimo k okulistu in si priskrbimo očala. A ko začne pešati sluh, je drugače. Četudi se marsikomu dozdeva, da ljudje zadnje čase ne govorijo dovolj glasno in razločno, da v družbi pogosto ne ujame niti pogovora ali presliši bistvo ravnokar povedane šale, težav s sluhom ne bo zaznal (ali priznal), dokler ga na to ne opozorijo drugi.

Kako živeti z revmatizmom

Društvo revmatikov Slovenije je ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) v Ljubljani pripravilo akcijo ozaveščanja javnosti o bolezni in težavah, s katerimi se srečujejo bolniki. Pri stojnicah se je zbralo več kot 40 članov društva iz vse Slovenije v majicah z napisom IMAM REVMO, A … REVMA NIMA MENE! Pridružili so se jim tudi zdravstveni delavci Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Med drugim so predstavljali različne tehnične pripomočke, ki jih revmatiki uporabljajo v vsakdanjem življenju. Mimoidoči so se preizkusili v ročnih spretnostih s posebno rokavico, ki posnema revmatizem, in so vsaj malo spoznali, kako težka lahko postanejo čisto vsakdanja opravila (pisanje, odpiranje steklenic, pobiranje predmetov …). Besedilo in fotografija: H. M.