Nehoteno uhajanje seča (urinarna inkontinenca) je težava, ki greni življenje marsikateri ženski. Nekaterim uide nekaj kapljic, ko kihnejo ali zakašljajo, druge tako nenadno, pogosto in silovito tišči na stranišče, da tja pogosto ne prispejo pravočasno. Tretjim mehur nenehno pušča, ker se nikoli povsem ne izprazni. Zadrege so tako velike, da dve tretjini žensk o njih sploh ne želi govoriti, in tako ne pridejo do ustrezne pomoči.

Ker nikoli ne vemo, zakaj nam seč uhaja, bi bilo že zaradi tega dobro obiskati zdravnika. Poleg tega je hitenje na stranišče, posebno ponoči, povezano z večjo nevarnostjo padcev. Marsikatera ženska se boji, da bo družba opazila madež, zavohala seč, ali pa se odhodu od doma izogiba iz strahu, da bo stranišče predaleč, da bi ga lahko dosegla pravi čas. Zadrega lahko zmoti celo odnose s partnerjem.

Najučinkovitejše omega 3 so iz Neptunovega krilovega olja

Maščobne kisline omega 3 so nujno potrebne za zdravo srce, zdrave možgane in zdrave oči. Omega 3 iz rib postajajo preteklost. Zdaj je tu Neptunovo krilovo olje (NKO), ki odlično dostopa v celice in ga telo izkoristi dvakrat hitreje in 30 odstotkov bolje kot pa ribje olje. Ima idealno razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6, to je 15 : 1. V ribjem olju je razmerje le 3 : 1. Neptunovo krilovo olje naravno vsebuje tudi fosfolipide, holin, vitamina A in E ter astaksantin. Za otroke je na voljo z dodatkom vitamina D3 in gamalinolensko kislino.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Sonja Butinar iz Izole, ki je po poklicu fizioterapevtka, se je za večjo spremembo v življenju odločila že pred osmimi leti. Zaradi prezaposlenosti in utrujenosti je nekega dne sklenila, da je skrajni čas, da začne delati za svoje boljše počutje. Udeležila se je delavnice Magičnost gibanja, ki jo je odpeljala na nova duhovna pota in ji spremenila življenje. S pomočjo Vzajemnosti pa se je odločila še za preobrazbo svoje podobe.

»Da narediš spremembo, moraš biti pogumen in izbrati moraš tisto pot, kjer je svetloba,« nam je zaupala. Tako je pred leti spoznala Leticijo Fortin, ki se posveča energijskim tehnikam in je tudi na Primorskem organizirala delavnico o energijskih in samozdravilnih tehnikah. S Sonjo sta postali prijateljici in kasneje tudi sodelavki, zdaj skupaj vodita skupino, kjer se učijo različnih tehnik za dvig energije, samospoznavanja, samozdravljenja in širjenja zavesti. »Brez tega duhovnega znanja ne bi bila to, kar sem.

Različne spremembe na nohtih so najpogosteje diagnosticirane kot glivične okužbe in neredko se uporabljajo antimikotične kreme in celo sistemski antimikotiki (protiglivična zdravila) v tabletah brez potrebe. Tako je zdravljenje neučinkovito in se hitreje razvija odpornost glivic proti zdravljenju. Sistemski antimikotiki imajo lahko tudi resnejše stranske učinke, še posebej če jih uživamo skupaj z nekaterimi zdravili, npr. statini za zniževanje maščob v krvi in nekaterimi antibiotiki. Le približno polovica težav z nohti je posledica glivičnih okužb.

Glavkom (zelena mrena) pomeni napredujočo okvaro vidnega živca. Dolgo je morda niti ne opazimo, a škoda, ki nastaja, je nepopravljiva, opozarja oftalmologinja doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. oftalmologije. Z zdravili in drugimi oblikami zdravljenja njegovo napredovanje upočasnimo, in če so ukrepi pravočasni, preprečimo slepoto. Glavkom odkrijejo pri 2,5 do 3,5 odstotka prebivalcev v starosti od 40 do 80 let, ob tem pa je še 50 odstotkov bolezni neodkrite.

Primarni glavkom, ki je najpogostejši, je bolezen starejših in je s starostjo vse pogostejši. »Pri 40 letih je bolezen redka, pojavi se pri dveh od vsakih tisoč ljudi. Pozneje, pri 70 ali 80 letih, prizadene že štiri do osem na vsakih sto ljudi,« nam je povedala očesna zdravnica, ki je tudi vodja oddelka za glavkom na Očesni kliniki. Po 10 letih približno 26 odstotkov ljudi oslepi na eno oko in 5,5 odstotka na obe očesi zaradi glavkoma. Ob zdravljenju, ki ga poznamo danes, se lahko delež tistih, ki zaradi glavkoma oslepijo, zmanjša, predvsem če je bolezen odkrita dovolj zgodaj.

Prihajajoča pomlad nas že razveseljuje s svojimi milejšimi temperaturami, ravno pravšnjimi, da odložimo zimski plašč in ga nadomestimo s tanjšim in lažjim »trenčem«. Originalen dežni plašč »trench coat« je bil sešit za vojaške namene. Izdelan je bil iz bombažnega gaberdena, tako gosto tkanega, da je držal tudi vodo.

Zanj je bilo značilni dvoredno zapenjanje z dolgimi rokavi raglan in našitki za epulete, kakovostno podlogo, dvojnim sedlom na ramenih in s pasom. Izdelan je bil v različnih dolžinah in tradicionalni kaki (svetlejši sivo zeleni) barvi. Danes tovrstni plašč predstavlja osnovni kos vsake garderobe – tako ženske kot moške. Moda pa mu vsako sezono poleg osnovnega modela doda še kakšno modno noto.

Kot je splošno znano, lahko z gibanjem v naravi bistveno pripomoremo k izboljšanju počutja in zdravstvenega stanja telesa. Sprehodi, prilagojeni vašim gibalnim sposobnostim, so osnova vsakega gibanja. Če ob tem znate prisluhniti vetru, šelestenju listja, pokanju suhih vej in ptičjemu petju ter ob tem enakomerno dihati skozi nos, zaužijete največjo mero poživljajočega in krepilnega eliksirja.

Ob naštetem lahko tudi preverite prehodnost zraka skozi vaše dihalne poti, natančneje skozi obe nosnici. Najprej si zatisnite desno nosnico in nežno vdihnite in izdihnite skozi levo, potem nekajkrat vdihnite in izdihnite normalno in vse ponovite skozi desno nosnico. Pri dobrem stanju zgornjih dihalnih poti sta obe nosnici prehodni tako pri vdihu kot pri izdihu. Mogoč je občutek, da je ena nosnica malo bolj prehodna od druge, kar je normalno, saj telo omenjeni občutek samo uravnava. Pomembno je, da brez večjih težav vdihnete in izdihnete skozi obe nosnici. Če to ni tako, je dobro malce trenirati. Ob tem velja opozorilo, da nikakor ne pretiravajte, puške v koruzo pa tudi ne gre vreči. Vztrajnost velja.    

Ko se s predstavniki starejše generacije pogovarjam o praznikih, ugotavljam, da jih je mogoče uvrstiti v dve ključni skupini. Na tiste, ki se praznikov sicer veselijo in jih navdušeno pričakujejo, a imajo vsakokrat znova toliko dela, skrbi in obveznosti, da jih običajno sploh nimajo časa resnično doživeti. Na drugi strani pa so posamezniki, ki praznikov ne marajo in se jih celo bojijo, ker so tedaj osamljeni, potrti in žalostni, se dolgočasijo in se počutijo zapuščene.

Starejša gospa, vdova brez otrok, mi je pred kratkim potarnala, da jo je strah praznikov, ker je tedaj vse tako 'mrtvo in tiho'. Sosedje z leve in desne gredo k svojim sorodnikom in tudi v mestu so ulice prazne in zapuščene. Običajen vrvež potihne in dogajanje se z javnih površin prenese med domače štiri stene. Mimogrede sem pomislila, da bi bilo najbolje, če bi spoznala nekoga iz prve skupine preobremenjenih in bi mu odvzela del dolžnosti. Morda bi lahko sosedom ponudila, da bo opazovala dogajanje okrog njihove hiše, kadar so dalj časa odsotni, spraznila nabiralnik, se sprehodila po njihovem vrtu in jih po potrebi obvestila, če bo kaj narobe. Pri tem bi se nedvomno počutila koristno, pomembno in zaželeno; prazniki bi ji minili, kot bi mignil, in najbrž bi komaj čakala, da pridejo naslednji.