Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kaj bo za kosilo?

    Dobro počutjeapril '15

    Cvetačna solata z jajci in mlado čebulo

    Potrebujemo: večjo cvetačo, 2 stebli mlade čebule, 2 žlici gorčice, olje, sol, poper, kis, 4 trdo kuhana jajca.

    Priprava: Cvetačo očistimo, razdelimo na manjša socvetja in v slanem kropu blanširamo, da še ostane čvrsta – približno 5 minut. Odcedimo in pustimo, da se povsem ohladi, nato dodamo mlado čebulo, narezano na kolesca. Jajca olupimo in narežemo na koščke. Stresemo v posodico in dodamo gorčico, kis in olje. Dobro premešamo in po potrebi prilijemo malo vode. S tem prelijemo cvetačo, premešamo in solato pustimo počivati na hladnem pol ure, da se okusi okrepijo. Ponudimo po blitvini juhi ob pečenem puranjem zrezku. Solata se v hladilniku obdrži tudi tri dni.

  • Moka še zdaleč ni samo bela

    Dobro počutjeapril '15

    Pred desetletjem ali dvema nihče ni niti pomislil, da bi bila moka drugačna kot bela pšenična. Danes poznamo pšenično, pirino, rženo, ajdovo in koruzno moko. V specializiranih trgovinah dobimo še ovseno, ječmenovo, kamutovo, riževo, proseno in moko iz kvinoje, amaranta. Ne gre za modo, kaj šele izbirčnost, pač pa za način prehranjevanja na pameten način, z raznovrstnimi hranili.

    Kupila sem tudi že laneno moko, v kateri so bila zmleta lanena semena za obogatitev kruha, podobno konopljino, čičerikino in sojino moko. Zadnji dve sta pomembni predvsem za tiste, ki so alergični na jajca, saj žlica takšne moke nadomesti jajce.

  • Hrana uravnava kislinsko-bazično ravnotežje v telesu

    Dobro počutjeapril '15

    Za trdno zdravje je uravnoteženo kislinsko-bazično razmerje, uravnan pH, izrednega pomena. Uravnotežena prehrana daje organizmu vse, kar potrebuje. Ključnega pomena sta količina in pestrost hranil, ki jih dobimo z živili. Ravnotežje ali neravnotežje hranil se pokaže v vrsti ostankov, ki vplivajo na kislost ali bazičnost v telesu. Prevelike količine odpadnih snovi, zlasti kislin, ki se nalagajo v tkivih, prej ali slej privedejo do bolezni.

    Da bi to razumeli, moramo najprej spoznati, kaj je pH-vrednost. Kisline in baze je leta 1923 definiral danski fizik in anorganski kemik Johannes Nicolaus Brönstedt. Njegova lestvica obsega 14 stopenj za kisline in baze, in ta razdelitev velja še danes. Po definiciji so kisline snovi, ki oddajajo protone, baze pa jih sprejemajo. Enota je pH-vrednost, pri tem ima najmočnejša kislina pH-vrednost 1, najmočnejša baza pa 14. Nevtralna tekočina ima torej pH-vrednost 7, kar pomeni, da pri tej vrednosti ni ne presežka bazične ne kisle spojine.

  • Po zdravje na masažo

    Dobro počutjemarec '15

    Dotik je blagodejen že sam po sebi, potrebujemo ga vsi, če je združen s strokovno izvedeno masažo, pa ima tudi mnoge terapevtske učinke. Iz masažnega salona se vrnemo spočiti, osveženi, napolnjeni z energijo, hkrati pa poskrbimo za svoje telo in zdravje. Tudi starejšim ljudem prija masaža.

    Tako zatrjuje Alenka Završnik, ki ima kozmetično-masažni salon v Kranju. Znanje masaže in nege telesa nenehno nadgrajuje ter pri delu uporablja številne tehnike, ki se jih je naučila na različnih koncih sveta. Starejši ljudje na masažo najpogosteje prihajajo zaradi težav s sklepi in hrbtenico.

  • Meso je najboljši vir beljakovin

    Dobro počutjemarec '15

    Pred veliko nočjo se v javnosti vedno zelo zaostrijo razprave o pomenu ali nesmislu uživanja mesa. Olje na ogenj pa prilivajo tisti, ki bijejo plat zvona, češ da je meso škodljivo, saj povzroča cel kup bolezni. Toda te razprave imajo malo skupnega ali nič z znanstvenim pristopom in odgovornim odnosom do mesa vseh vrst in izvora. Meso pravilne prireje je zdravo in pomembno za naš razvoj, uživajmo pa ga vedno v kombinaciji z zelenjavo in tudi sadjem.

    Človek, podobno kot živali, ni sposoben absorbirati dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, a ga za normalen razvoj in delovanje telesa nujno potrebuje. Naše telo pa je sposobno dušik črpati iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer imajo zadnje manjšo biološko vrednost.

  • Za zahtevne rekreativce

    Dobro počutjemarec '15

    Na zimskem snegu, med svetlo zelenimi odtenki pomladi in sploh kjer koli in kadar koli je pomembno biti dobro predihan. Če za to poskrbite sami z lastno odločitvijo, voljo in aktivnostjo, je osebni uspeh zagotovljen. Vaje so namenjene tistim, ki jim gibljivost ramen dobro služi, lotijo pa naj se jih tudi tisti, ki roke težje dvignejo, saj jim bo vztrajna vadba sčasoma prinesla veliko olajšanje.

    Ob navedenem je treba izpostaviti še dodatno intenzivnejšo poravnavo hrbtenice predvsem v zgornjem delu, do katere pride ob pravilni izvedbi čisto spontano. Vaje so enako učinkovite, ko jih delate sede, potrebujete pa daljši dežnik ali palico. Priporočljivo je, da jih vsak dan izvajate vsaj nekaj minut, predvsem zaradi preveč sedečega načina življenja, ki terja svoj davek v bolečinah in okvarah hrbtenice. Te pa so žal prepogoste predvsem pri mlajših, zato pa vas vabim, da vaje preizkusite in jih ob družinskem srečanju pokažete še svojim bližnjim.

  • Čim prej dobimo aparat, lažje se nanj navadimo

    Dobro počutjemarec '15

    Z leti se v naše življenje lahko potihoma prikrade naglušnost. Ugotovimo, da težko sledimo gledališki predstavi, da ne moremo več peti ali pa da zamujamo dragocene besede svojih vnukov. Morda se bližnji nenehno pritožujejo nad glasnostjo našega televizorja. Ali pa se v družbi počutimo izključene, ker pogovoru ne sledimo več dobro.

    Pešanje sluha s starostjo je pogosta težava, nam je povedal Simon Stopar, dr. med., vodja otorinolaringološke dejavnosti v Splošni bolnišnici Izola. Po 65. letu se z njim spopada okoli tretjina, pozneje pa že okoli polovica starejših oseb. Kako moteče je, je v veliki meri odvisno od življenjskih okoliščin. »Če gre za nekoga, ki se zadržuje predvsem v domačem okolju ali ima morda še druge spremljajoče bolezni, ga izguba sluha morda ne moti toliko. Običajno bolj prizadene tiste, ki so dejavni, radi hodijo v gledališče, se družijo s prijatelji in imajo konjičke, pri katerih je sluh pomemben.«

  • Poskrbimo za odpornost

    Dobro počutjemarec '15

    Ob zaključku zimskega obdobja si še posebej prizadevamo za krepitev imunske odpornosti. Če ste že do zdaj skušali živeti čim bolj zdravo, to nadaljujte, vsaj občasno pa storite še nekaj več – preživite več časa na svežem zraku, zagotovite si dodatne pol ure vadbe, poskrbite za več druženja s prijatelji, omislite si bolj zdravo prehrano, lotite se novega konjička … Če pa ste svoj imunski sistem do zdaj zanemarjali ali predvsem obremenjevali, začnite zase skrbeti bolj premišljeno in zavzeto.

    Za začetek razmislite o svojih prehranskih navadah. Nepredelana in neobdelana, organsko pridelana hrana lokalnega izvora, bogata z vlakninami, revna s sladkorjem (brez umetnih sladil) in kuhinjsko soljo, brez umetnih barvil, utrjevalcev okusa, konzervansov, stabilizatorjev in podobnih dodatkov organizem krepi in poživlja ter mu pomaga pri razstrupljanju in obnavljanju.

  • Majhni dodatki – velik učinek

    Dobro počutjemarec '15

    Zelo uporaben modni dodatek je že več sezon najenostavnejši del garderobe – šal, ki ga poznamo tudi pod imenom pašmina ali štola. Izraza predstavljata njegovo težjo različico. Tudi v naši predstavi šal bolj kot s katerim koli drugim letnim časom povezujemo z zimo, kar pa ne drži. Zelo odvisno je, kakšen material zanj uporabimo in seveda kakšne velikosti je. Manjših in ožjih šalov namreč ne moremo zavezovati na razkošnejši način.

    Brez dvoma je šal eden izmed najkoristnejših kosov v vaši garderobi. Vedno je lahko pri roki, saj tudi v torbici ne zavzame veliko prostora. Pomembno pa je, da tkanina lepo pade in ne drsi.

  • Za zdrave in lahke noge

    Dobro počutjemarec '15

    Bremena let, vplivi nezdravega življenja in morebitnih obolenj se kaj rade pokažejo tudi na nogah. Precej ljudi, med njimi prevladujejo ženske, ima težave z zatekanjem nog, razširjenimi venami in krčnimi žilami.

    Krčne žile nastanejo kot posledica oslabelosti venskih sten, slabega tesnjenja zaklopk in povišanega krvnega tlaka v venah. Povzročajo občutek težkih nog, krče, srbenje, pekočo bolečino in nemirne noge. Pomagamo si lahko s povijanjem s posebnimi kompresijskimi nogavicami, ki jih predpiše zdravnik, z zdravili, v skrajnem primeru pa z operacijo. Vsekakor pa velja upoštevati izkušnje naših prednikov, ki so si pri težavah z nogami pomagali z naravnimi sredstvi, zato je priporočljivo uživanje prehranskih dopolnil in redno masiranje s kremami, ki vsebujejo izvlečke plodov divjega kostanja in listov vinske trte.

  • 1
  • …
  • 150
  • 151
  • 152
  • 153
  • 154
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov