-
Ehinacejo (Echinacea purpurea) bolj poznamo pod imenom ameriški ali škrlatni slamnik, je pa verjetno najbolj raziskana rastlina na svetu. Pripravki iz nje so zelo iskani zlasti v hladnejših mesecih, ko so najdejavnejši mikrobi vseh vrst, ki povzročajo različna prehladna obolenja. Rastlina namreč vsebuje učinkovine, ki povečujejo odpornost in delujejo protibakterijsko ter tako preprečujejo okužbo, če pa že zbolimo, pa občutno lajšajo prehladna obolenja in celo gripo.
Učinkovitost ehinaceje je že pred šestimi desetletji odkril švicarski pionir naravnega zdravljenja Alfred Vogel, s to izjemno zdravilno rastlino pa ga je na potovanju po ZDA seznanilo indijansko pleme. Voglovi nasledniki pripravke še vedno izdelujejo tako, kot jih je on: za farmacevtsko standardizirani alkoholni izvleček uporabijo celotno svežo rastlino iz lastne in biološko kontrolirane pridelave. Uporaba zgornjega dela rastline skupaj s koreninami prispeva k boljši učinkovitosti zdravila Echinaforce. Raziskave na Škotskem so pokazale, da spodbudi prilagojen imunski odziv. Bolj ko smo obremenjeni, pod stresom ali nam primanjkuje spanja, kar običajno vodi k slabši odpornosti, močneje bo učinkovalo. Z jemanjem pripravka iz škrlatnega slamnika omilimo bolezenske znake, izboljšamo zdravljenje in celo izboljšamo odpornost organizma. Tako ob koncu viroze ne bomo le brez bolezenskih znakov, temveč bo naš sistem celo okrepljen, kar zmanjša možnost, da bi kmalu ponovno zboleli.
-
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Ljubljančanko Slavko Rozman govorica izdaja, da je po rodu Dolenjka, čeprav že od leta 1962 živi v Ljubljani. Za sabo ima hude preizkušnje, najprej je zbolela ona, se po daljšem času pozdravila, potem je zbolel še njen mož. Prestane bolečine in trpljenje pa so ju tudi veliko naučile, predvsem pa so zelo povezale družino. Ponosna je na sina Primoža, na hčer Ksenijo in na štiri vnuke. Na preobrazbo pa se je prijavila, ker že dolga leta nosi enako pričesko, zato si je želela spremembo.
Mala žleza povzroča velike težave
Trebušna slinavka je žleza podolgovate oblike, ki leži za želodcem in debelim črevesom. Njena vloga je izločanje hormonov v kri (inzulin) ter izločanje prebavnih sokov (encimov) v dvanajstnik. Značilne bolezni pri delovanju žleze so sladkorna bolezen, akutno in kronično vnetje ter rak trebušne slinavke.
Ob nenadni in zelo močni bolečini v zgornjem delu trebuha, ki seva v hrbet in se okrepi ob premikanju, spremljajo jo slabost in bruhanje, vročina, včasih tudi modrice na koži trebuha, lahko posumimo na vnetje trebušne slinavke (akutni pankreatitis). Prebavni encimi, ki sicer potujejo v dvanajstnik, se razgrajujejo že v žlezi, zato ne deluje več dobro. Najpogostejša vzroka so žolčni kamni ali pa pretirano pitje alkohola (daljše obdobje). Bolnik mora v bolnišnico, kjer ga postijo in prejema ustrezna zdravila. Vnetje trebušne slinavke se redko razvije v hudo obliko, sicer pa se uspešno pozdravi.
-
Pljučnica je lahko usodna
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije spada pnevmokokna pljučnica med deset najpomembnejših vzrokov za smrtnost na svetu, čeprav jo je mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem. Za okužbe s pnevmokoki so najdovzetnejši majhni otroci, kronični bolniki in starejši ljudje, pri katerih je lahko pljučnica usodna.
Pnevmokoki so bakterije, ki jih ima v nosno-žrelni sluznici večina ljudi. Ne povzročajo težav, dokler se pod določenimi pogoji bakterije ne aktivirajo in ne povzročijo okužbe – vnetja dihalnih poti (sapnika in bronhijev), vnetja obnosnih votlin ter pnevmokokne pljučnice. Pri tej pride do vnetja v pljučih, zaradi katerega se pljučni mehurčki napolnijo s tekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, pospešen srčni utrip ter zbadajočo bolečino v prsnem košu. Pri starejših pride pogosteje do zapletov in celo smrti.
-
»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« pravi upokojena zdravnica mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med., specialistka splošne medicine, ki že osem let vodi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva.
Znano je, da vsak drugi prebivalec Slovenije umre zaradi bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.), vsak peti zaradi raka in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal (predvsem pljučnice). Kar četrtina ljudi v Sloveniji umre zaradi naštetih treh bolezni. »To so največkrat nepotrebne in prezgodnje smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Ti pa so predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob in soli v prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, premalo počitka in preveč stresno življenje,« je nadaljevala in dodala, da nikoli ni prepozno začeti živeti zdravo.
Do zdravja po Kneippovih načelih
Duhovnik Sebastian Kneipp spada med pomembnejše osebnosti svojega časa na območju osrednje Evrope. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo. Zeliščne kopeli delujejo na podlagi fizikalnih dražljajev tople in hladne vode: hladne kopeli krčijo krvne žile v koži, tople jih širijo, kar vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa. Blagodejne snovi v rastlinah pa se vpijejo skozi kožo ali vstopijo v telo po dihalnih poteh in blagodejno učinkujejo na organizem.
Praznična pogostitev – tudi za mlajše
Nikakršne težave ni za hitro pogostitev gostov: hlebec kruha, salama, kos sira in malo oljk ter topel čaj ali kuhano vino. Iznajdljivi pa lahko preizkusite katero izmed mojih preprostih in preverjenih idej. Nekaj izmed njih lahko zlahka pripravijo tudi vnuki, sami ali z vašo pomočjo, navdušile pa bodo tudi morebitne mlajše goste.
Kruh je velikokrat osnova preproste pogostitve, zato je med prazniki smiselno imeti vsaj hlebček kruha v zamrzovalniku, še bolje drobno pekovsko pecivo, ki ga v nekaj minutah odtalimo v mikrovalovni pečici ali v približno pol ure v običajni pečici. Na sobni temperaturi se tali kakšno uro – odvisno od debeline in gostote kruha.
-
KO NE ZMOREMO SAMI
Ob nepričakovanem dogodku, kot sta padec in zlom kolka, ali pa zaradi postopnega poslabšanja stanja se kronični bolnik lahko znajde v položaju, ko vse težje poskrbi zase in potrebuje pomoč. Medicinska sestra Svetlana Novak iz Druge asistence, ki ponuja dolgotrajno zdravstveno oskrbo na domu, nam je pomagala z nekaj nasveti, za kaj vse je treba poskrbeti, če želimo kljub bolezni ostati doma oziroma če doma skrbimo za svojca.
Prijazen prostor. Pomembno je, da ima bolnik prostor, do katerega ni večjih ovir, kot so stopnice ali preozka vrata. Prostor mora biti dovolj osvetljen in ne prenatrpan (nepotrebne omare lahko odstranimo), dovolj odprt, da ga lahko prezračimo, in seveda zadosti ogrevan ali ohlajen. Dobro je, da je blizu prostorov, v katerih so tudi drugi družinski člani, tako bolnik ni izločen iz dogajanja.
-
Roman Košale ima čebelnjak v Starih Žagah na območju Kočevskega roga, zato se mu pogosto zgodi, da ga »obiščejo« tudi medvedi in poškodujejo panje. Kljub tej nevarnosti pa ne odneha, saj so v tistih odročnih krajih pogoji za čebelarstvo najboljši: različna zelišča ter bogat sestoj drevesnih vrst – od lip, ki lepo medijo, do znamenite roške jelke – omogočajo, da ima med ogromno zdravilnih vsebin ter prav posebno bogato aromo. S čistim in povsem naravnim medom so ga zdravili že njegovi starši, ko se je boril z astmo in drugimi boleznimi. Tako zaupa medu in se mu posveča z vsem srcem, narava pa mu vrača.
-
Prednovoletni čas je za vsakogar med nami posebno doživetje. Prav je, da ga polepšamo tudi z izbranimi oblačili, ki so lahko zelo posebna, unikatna, ali pa iz povsem vsakdanje obleke naredimo nekaj posebnega. Pomembneje kot izbrati drago oblačilo je izbrati tako, v katerem se boste dobro počutili in vam bo kar najbolje pristajalo. Da smo urejeni in elegantni, ni treba zapraviti celega premoženja, temveč skrbno izbrati in sestaviti kombinacijo oblačil ter jih popestriti z ustreznimi dodatki.
Treba je kritično oceniti, kakšen model bo najustreznejši, kakšno dolžino krila ali obleke izbrati in kako pokriti najbolj izpostavljene dele telesa. Pomembna pa je tudi izbira barv.
