Ples ne pozna let, oblik telesa in konfekcijske velikosti. Vsak lahko pleše in se tako razgiba, kar dobro vpliva na telesno počutje in razpoloženje. Še posebej so primerni plesi, kjer plešejo v skupini.

Plesna izba Maribor, ki prihodnje leto praznuje 30 let delovanja, ni klasična plesna šola, ampak je hiša plesa, ki je nastala zaradi potrebe po izobraževanju za sodobni ples in potrebe po posameznikovi kulturni izobrazbi. Vse bolj pa poudarjajo medgeneracijsko povezovanje, saj ples ni le za mlade. Za starejše pripravljajo tečaje orientalskega plesa in Ravnovesje telesa. Gospe in gospodje v zrelih letih pa se lahko pridružijo tudi kateri koli drugi skupini, npr. Mama Afrika je začetna skupina za učenje energičnih afriških plesov, zelo zanimive so tudi bobnarske delavnice za odrasle in pa dinamična joga.

Kot otrok sem poznala izključno rumeno korenje. Mama ga je kuhala za prašiče, v nedeljo pa dala v lonec, ko je kuhala juho. Moj mož pa je ob besedi korenje pomislil le na rdečo oziroma oranžno vrsto; dokler ni spoznal mene, drugega tudi poznal ni. No, korenje obstaja v več barvah, tudi v beli in vijoličasti barvi, a se pri nas težje dobita.

Korenje (lat.: Daucus carota subsp. sativus) je dobro vse leto. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prenavlja telo in ga »budi« za nove podvige. Ime za korenje je grškega izvora, iz besede karoton, ki je botrovala tudi poimenovanju cele skupine zaščitnih antioksidacijskih snovi – karotenov, med katerimi je najbolj znan, a nikakor ne edini, betakaroten.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Marija Bašelj iz Žalovič pri Šmarjeških Toplicah je bila pred leti dvakrat operirana na hrbtenici in še na kolenih, pa se kljub temu ne da. S skupino sto žensk se je povzpela celo na Triglav. Da ima umetna kolena, je udeleženkam povedala šele po vrnitvi z našega najvišjega vrha. Pred tremi leti je precej shujšala in danes se veliko bolje počuti, zaželela pa si je tudi spremembo videza.

Marija, ki je po rodu iz Prekmurja, je po poklicu natakarica. Natakar je tudi njen mož Vilijem, ki ga je spoznala v Ljubljani. Poklicna pot ju je odpeljala v Kranjsko Goro, kjer sta živela 30 let. Leta 2004 je Vilijem z bratom podedoval zemljo v Žalovičah in takrat sta se z Marijo odločila, da se bosta zdaj, ko sta v pokoju, preselila na Dolenjsko. Marija si je od nekdaj želela hišo in vrt, in potem ko sta se sin in hči odselila, je bila odločitev lahka. Zdaj najbolj uživa pri obdelavi vrta in s pridelki razveseljuje svoje najdražje. Ravno dan pred stilsko preobrazbo je skuhala hruškovo marmelado. Še posebej pa sta z možem vesela, kadar ju obiščejo vnuki.

Rdečica ali rozaceja, ki prizadene kožo na obrazu, je predvsem težava žensk v zrelih letih. Spremembe na koži obraza se lahko pojavijo šele v menopavzi ali že pred 30. letom starosti. Moški imajo te težave sicer redkeje, vendar se pri njih bolezen pojavlja v hujši obliki. Bolezen ni nevarna niti ne povzroča hujšega srbenja, je pa kronična in zelo estetsko moteča.

Nekateri povezujejo pojav rozaceje s prebavnimi težavami in okužbo z želodčno bakterijo Helicobacter. Ob trdovratnih kožnih težavah je zato smiselno opraviti pregled pri gastroenterologu. Rozacejo lahko povzročijo tudi hormonske kortikosteroidne kreme, s katerimi si dalj časa mažemo obraz zaradi drugih težav.

Ali jemljete prehranska dopolnila? Kako se odločite, katero izbrati?

Zinka Moškon, upokojena komercialistka, Šoštanj: »Prehranskih dodatkov ne uživam, ker menim, da jih ob raznovrstni, uravnoteženi in starosti primerni prehrani ne potrebujemo. O tem, da se lahko s pravilno kombinacijo živil povsem izognemo prehranskim dopolnilom, je veliko pisal že naš priznani nutricionist dr. Dražigost Pokorn. Res pa je, da za pripravo zdrave hrane potrebujemo tudi nekaj znanja.«

Kar osem od desetih pridobljenih let povprečnega trajanja človeškega življenja v zadnjih desetletjih naj bi prispeval skokovit napredek pri obvladovanju zdravljenja bolezni srca in žilja, ugotavlja predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. Za vsak dodatni dan, mesec oziroma leto pa bo potrebno veliko več truda. Zato je toliko pomembnejše, da srčno-žilne bolezni odkrivamo zgodaj, ko so možnosti ukrepanja večje.

Čeprav nimamo zanesljivih podatkov o tem, koliko je v Sloveniji pravzaprav obolelih za srčno-žilnimi boleznimi, pa lahko na podlagi podatkov o spremembah pri umrljivosti zaradi njih sklepamo, da smo tako po uspešnosti njihovega preprečevanja kakor tudi zdravljenja najmanj primerljivi z razvitimi evropskim državami, ugotavlja prof. dr. Fras. V zadnjih 20 letih je smrtnost zaradi bolezni upadla za več kot 50 odstotkov, enako kot drugod v razvitem svetu ali celo malce bolj.

Primorski stročji fižol s paradižnikom

Potrebujemo: pol kg stročjega fižola, 6 strokov česna, šopek peteršilja, sol, 3 sveže paradižnike ali pločevinko vloženih.

Priprava: stročji fižol narežemo na 4-centimetrske kose in jih v manjši količini slane vode skuhamo do mehkega. Medtem narežemo paradižnik, česen pa stremo ali sesekljamo in vse skupaj dodamo fižolu v kozici. Kuhamo največ 5 minut, po potrebi odkrito, da odvečna voda izpari.

Nazadnje jed obilno začinimo z narezanim peteršiljem. Odlično in osvežilno prilogo ponudimo ob kuhanem maslenem krompirju in kosu pečenih puranjih prsi. Zraven se prileže zelena solata.

Do uveljavitve krompirja (v nekdanji Avstro-Ogrski so ga množice sprejele šele s cesarico Marijo Terezijo) so različne vrste kaše pomenile glavno prilogo k mesnim jedem in so bile tudi osnova za samostojne in nasitne jedi. Danes spet pridobivajo pomen. Zlasti to velja za ajdovo, ječmenovo in proseno kašo, veliko manj pa za pirino in rženo kašo.

Temeljna značilnost različnih vrst kaše je, da so lahkó prebavljive ogljikohidratne jedi, če niso izdatno zabeljene z maščobo. Vendar prebava poteka dolgo časa, zato ima kaša nizek glikemični indeks. Kaša, ki je skuhana na mleku, z maslom in smetano, je hkrati energijsko bogata beljakovinska hrana in zmore nadomestiti meso.