Sogovornice in sogovornika smo povprašali, kako skrbijo za možgansko telovadbo.

Mag. Radojka Prijon, univ. dipl. kem., Domžale: »Ko sem izvedela, da je mama zbolela za alzheimerjevo boleznijo, sem na jedilnik takoj uvrstila borovnice in lososa ter se začela za nekaj minut na dan postavljati na glavo. Po tistem me nobena stvar ni več tako pretresla, da bi se zavestno ukvarjala s skrbjo za možgane. Jem dobro in zdravo, veliko berem, rešujem križanke, uporabljam računalnik, se redno gibljem, srečujem se s prijateljicami in se učim tujih jezikov. Zadovoljna sem s svojim življenjem in mislim, da tako naredim največ tudi za svoje možgane.«

Vsako minuto po ishemični možganski kapi, ko del možganov ostane brez krvi, umre približno dva milijona možganskih celic. Hitro ukrepanje je nujno. Najučinkovitejše je lahko v štirih urah in pol po dogodku. Da bi povsod po Sloveniji imeli enak dostop do hitre in učinkovite obravnave po možganski kapi, je nastala mreža TeleKap. A minute, žal pa tudi življenja, kljub temu še vedno izgubljamo.

V državni telemedicinski projekt TeleKap je vključenih 12 partnerskih bolnišnic, ki sodelujejo z nevrološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer program vodi višja svetnica, prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med. Delovati je začel lanskega septembra in do konca aprila so v njem pregledali 329 bolnikov oziroma opravili 962 strokovnih posvetov.

Za vzdrževanje ravnotežja potrebujemo močno telo. Če kje, potem prav pri treningu ravnotežja velja, da je redna vsakodnevna vadba nujna za njegovo ohranitev.

Da se je pred vajami dobro predihati in malce ogreti, bralci dobro veste. Ob blagodejnih podaljšanih korakih z intenzivnejšim dihanjem skozi nos si privoščite nežne visoke in srednje počepe ter kroženje z vsemi nožnimi sklepi. Pozorno se posvetite kroženju s kolki, boki, prsnim delom hrbtenice in tudi vratom.

Tla naj bodo kolikor toliko ravna, da boste ravnotežne položaje čim lažje vzdrževali. Kar pa zadeva dihanje, naj bo kot vedno skozi nos in povezano. Le pri dvigih telesa ali okončin si pomagajte z zavestnim intenzivnejšim vdihom, pri spustih in predklonih pa blagodejno izdihnite.

Vrtnarji pravijo, da so redkvice prve prave znanilke pomladi na domačem vrtu. Zelo hitro rastejo in so z vidika pridelave povsem nezahtevna zelenjava. Toda zelo dobra in zdravilna.

Sort je veliko in se razlikujejo po velikosti in barvi, vse pa imajo veliko vitaminov skupine B, in sicer največ folne kisline za dobro voljo ter B2 in B6. Posebne so tudi zaradi velikih količin selena in vitamina C, ki krepita imunski sistem. Redkvice vsebujejo še kalij, kalcij, magnezij in baker. Imajo pa zelo nizko energijsko vrednost.

Vidne kapilare, razširjene vene in krčne žile na nogah niso moteče le na pogled. Težke, utrujene in boleče noge zagotovo vplivajo na kakovost življenja in nas ovirajo pri vsakdanjih opravkih. Težave se z leti le še stopnjujejo, če se pravočasno ne odpravimo k zdravniku.

Kronična venska bolezen velja za najbolj razširjeno kronično nenalezljivo bolezen. Mednarodna raziskava iz leta 2012, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala, da ima že vidne spremembe (razširjene vene ali že kar krčne žile) kar 60 odstotkov odraslih.

Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa pretok vode. Voda je transportno sredstvo in prenaša hranilne snovi v različne dele telesa ter zagotovi razmere za potek kemičnih reakcij. Pri presnovi nastajajo tudi odpadne snovi in voda ima vlogo odstranjevanja teh snovi in prečiščevanja celic. Hkrati je izredno pomembna pri prenosu živčnih impulzov in pravilnem delovanju možganov, uravnava tudi telesno temperaturo.

Človeško telo je iz okrog 25 odstotkov trdnih snovi in 75 odstotkov vode, v možganih je to razmerje še bolj v prid vodi, saj je je celo do 85 odstotkov. Že to dejstvo govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Občutek žeje začne pešati od zgodnjih odraslih let naprej – postajamo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tega zavedali. V celicah se zato odstotek vode s starostjo postopno zmanjšuje, kar zmanjšuje celično dejavnost. Posledice so resne bolezni in v najhujšem pomanjkanju tudi smrt. Znano je dejstvo, da človek zdrži veliko več časa brez hrane kot brez vode.

Leta obremenitev, bolezni, slaba prekrvljenost, slabo urejeni nohti in neudobni čevlji – vse to pusti davek na naših stopalih. Če ne prej, je zdaj čas, da naša stopala tudi malce razvajamo. Redno jih moramo pregledovati in negovati ali pa pustiti, da skrb zanje prevzame kdo drug.

Čeprav z leti koža stopal postane tanjša, občutljivejša in bolj nagnjena k okužbam, žuljem, otiščancem in kurjim očesom, to še ni razlog, da bi se z bolečinami in težavami kar sprijaznili. To pomeni le, da bomo morali stopala malo bolj razvajati, kot smo jih do zdaj.

Če zaužijemo pet gramov transmaščob na dan, tveganje srčno-žilnih bolezni povečamo podobno, kot če bi pokadili pet ali deset cigaret, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Običajno jih ne. Če smo ljubitelji piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic in v trgovino ne hodimo s povečevalnim steklom, da bi brali deklaracije, pa se nam lahko zgodi prav to.

Potem ko so nas prehranske smernice dolgo usmerjale k zamenjavi masla in drugih nasičenih maščob z margarino, se je izkazalo, da se prav v njej skriva eden največjih sovražnikov zdravja – transmaščobne kisline. Te po eni strani vplivajo na dvig ravni škodljivega holesterola (lipoproteinov nizke gostote ali LDL) in po drugi še na znižano raven koristnega (lipoproteinov visoke gostote ali HDL). Poleg tega spodbujajo vnetne procese, ki so povezani z nastankom bolezni srca, sladkorne bolezni in drugih kroničnih bolezni. Raziskave kažejo, da je prehranski vnos transmaščob neodvisen dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

 Peka kruha ni zapletena – kvašeno testo je mnogo bolj vodljivo in veliko manj občutljivo, kot so nas učili. Če pa smo malenkost čarobni: pri gnetenju testo za kruh ogrevamo s svojim rokami, mu podarimo svojo energijo, misli, ki se kasneje prenesejo na vsakogar, ki ga zaužije.

Za prve poskuse peke kruha je najprimernejša bela pšenična moka, z drugimi vrstami moke je sprva potrebno nekaj vaje. Ržena moka, recimo, ima precej topnih vlaknin, zato se testo ves čas lepi na delovno površino. Tak kruh tudi pečemo dalj časa kot pšenični kruh. Podobno je s koruzno in ajdovo moko; ti dve za nameček nimata niti glutena, tako kot ječmenova in kvinojina, zato je testo težko oblikovati, kruh tudi ni prav visok in rahel. Te moke vedno zmešamo s pšenično moko – z belo ali polbelo bo kruh rahlejši kot s polnozrnato (razen v primeru celiakije).