-
Ko vezivno tkivo medeničnega dna (mišice in vezivne plošče) oslabijo, se maternica povesi in pritiska iz nožnice. »Bulica«, ki ob tem lahko pogleda ven, vzbuja skrb in povzroča nelagodje. Tovrstne težave ima okoli petina žensk. Niso nevarne, so pa lahko zelo neprijetne.
»Izpad maternice pomeni skrajno stopnjo, ko maternica v resnici popolnoma pride ven. Pred tem je delno ali popolnoma povešena in za seboj lahko vleče še nožnico, sečni mehur in zadnje črevo,« je povedal prim. Branko Cvjetićanin, dr. med., ginekolog in porodničar z ginekološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Na začetku, ko se maternica šele delno povesi, še ni nujno, da pride do težav. Če so, so pogosto povezane z odvajanjem vode.
Zeolit za razstrupljanje telesa
Zeolit je naravni mineral, ki nastaja z mešanjem vulkanske lave s podzemnimi alkalnimi vodami. Zaradi posebnih lastnosti ga po svetu vse bolj uporabljajo za krepitev zdravja, saj velja za odličen antioksidant.
Obstaja več različnih vrst zeolitov, od katerih je najbolj znan klinoptilolit, ki ima veliko absorpcijsko moč in veliko kapaciteto ionske izmenjave. Njegova posebna struktura z razpredenimi tuneli in votlinami deluje kot spužva, ki nase veže težke kovine (še posebej svinec, živo srebro, kadmij in arzen), pesticide, herbicide, mikotoksine oziroma aflatoksine in druge strupe, ki so v njegovi bližini. Zeolit nase veže tudi amonijak in posledično razbremeni jetra, zaradi sposobnosti nevtralizacije pa se zmanjša tvorjenje prostih radikalov v želodčno-črevesnem traktu. Telo dobi več energije za gradnjo celic in regeneracijske procese. Toksini, ki jih zeolit na poti skozi telo ujame, se po navadi izločijo iz telesa v štiriindvajsetih urah. Sočasno zeolit telesu dovaja življenjsko pomembne minerale in koristne ione. Telo je sposobno vsrkati samo toliko ionov in samo tiste minerale, ki jih resnično potrebuje, odvečni minerali se iz telesa izločijo, zato ni nevarnosti za predoziranje.
Argentinski tango – ples za vse generacije
Pod izrazom argentinski tango jih mnogo pomisli na tri stvari: na strasten ples, vrtnico in rdečo barvo. Te predstave želim nadomestiti z besedami: spoštljiv ples (plesalci vložijo ogromno truda v to, da so plesalke srečne), hrana in pijača (ki sta poleg plesa središče dogajanja na večerih tanga) in pa mnogotere barve na oblačilih in plesnih čevljih plesalk.
Učenje argentinskega tanga vedno primerjam z učenjem tujega jezika. Treba se je naučiti besede in izgovarjavo, nato pa sami povezujemo besede v stavke in izražamo svojo resničnost. Tako tudi pri argentinskem tangu sami sestavljamo povsem svoj ples iz osnovnih korakov (naprej, nazaj, vstran in pivot). Zato pravimo, da je argentinski tango ples improvizacije.
Zakaj naj uživamo maščobne kisline omega 3?
V našem telesu je ravnovesje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 potrebno za optimalno rast in razvoj še posebej možganov, oči, živčevja ter za ustrezno ravnovesje vnetnih procesov v organizmu. Obe vrsti spadata med esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih telo samo ne more zgraditi, pač pa jih moramo vnesti s hrano. V običajni prehrani, ki vsebuje meso, sončnično olje, premalo pa je zelenjave in rib, hitro zadovoljimo potrebo po maščobnih kislinah omega 6, ne pa tudi po omega 3.
Med maščobnimi kislinami omega 3 sta najpomembnejši alfa linolenska kislina (ALA), iz katere v omejenem deležu telo lahko tvori dokozaheksanojsko kislin0 (DHA), in eikozapentanojska kislina (EPA). ALA najdemo v živilih rastlinskega izvora (laneno seme, orehi, konopljino seme in njihova olja, nekatera zelenolistnata zelenjava, nekatere morske alge). Glavni vir DHA in EPA so ribe, predvsem mastne, in njihova olja ter prehranski dodatki, med njimi tudi krilovo olje.
-
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Ana Kranjc je po rodu Kočevka, vendar si je družino ustvarila v Ljubljani in tu tudi ostala. Še vedno pa neguje stike s svojim rodnim krajem. Je zadovoljna in vesela gospa, rada pa ima tudi izzive, zato se je prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.
Gospa Ana je po poklicu gostinka. Po končani šoli se je zaposlila v Pivki jami v Postojni in tam spoznala veliko tujih gostov. Ko je zaključevala šolanje v Ljubljani, je spoznala moža Jožeta, zato si je kmalu poiskala zaposlitev v Ljubljani – v Mercatorjevem bifeju na Tržaški 37/b na Viču. V tem bifeju, kjer se je odlično počutila, je delala do upokojitve leta 2000. Tudi zadnjih 15 let, ko je bila poslovodkinja, je še vedno rada stregla gostom in tako spoznala veliko ljudi. Na Viču sta si z možem ustvarila dom, gospa Ana uživa v zelenju, ki obdaja njuno hišo, rada vrtnari in pridela veliko malin, iz katerih kuha marmelado, ki jo rada podari prijateljem. Ponosna je na svoji hčerki – starejšo Klavdijo, ki živi na Bledu, in mlajšo Iris, ki živi doma, ter na oba vnuka in vnukinjo.
-
Kdaj medicina in zdravilstvo z roko v roki?
Z boljšo komunikacijo in ozaveščanjem bolnikov, zdravnikov in zdravilcev bi pridobili vsi, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je organiziral Zavod Viva, na njej pa so sodelovali strokovnjaki z obeh področij in tudi uporabniki zdravilskih metod.
Pri nas je namreč področje zdravilstva zelo neurejeno, nimamo ustrezne zakonodaje, težave so že s poimenovanjem (uporabljajo se izrazi: komplementarna, alternativna, integrativna medicina). Medtem ko imajo v tujini na medicinskih fakultetah katedre za tovrstni študij, na velikih klinikah pa oddelke za zdravljenje, recimo z metodami tradicionalne kitajske medicine in podobnimi metodami, pri nas študenti medicine o tem nič ne slišijo ne na dodiplomskem niti na podiplomskem študiju. Ministrstvo za zdravje nima registra zdravilcev ali zdravilnih metod, zato seveda ni nadzora, do nedavnega so zdravniki izgubili licenco, če so se ukvarjali še z zdravilstvom …
-
Vsak se lahko opredeli kot darovalec organov po smrti, in gotovo je prav, da o tem v življenju vsaj razmišljamo in predvsem da svojo odločitev, takšno ali drugačno, zaupamo svojcem. Ti bodo po naši smrti odločali, kaj potem.
Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so povsem odveč. O tem lahko pristojni strokovnjaki odločajo pozneje, če do tega položaja sploh pride. Pomembnejša je naša načelna pripravljenost za darovanje in da jo zaupamo bližnjim. »To nam pomeni največ,« nam je zaupala prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant. To je osrednja ustanova, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa.
Padci so pogostejši, kot si mislimo
Poškodbe so peti vodilni vzrok smrti starejših ljudi in večina je povezanih s padci. Od 28 do 35 odstotkov ljudi, starih 64 let in več, ki živijo v domačem okolju, pade enkrat na leto. Število padcev narašča s starostjo in stopnjo telesne nezmožnosti. Tisti, ki živijo v domovih starejših občanov, padajo pogosteje kot tisti, ki živijo doma.
Posledice padcev se lahko kažejo tudi pri povišani stopnji obolevnosti, strahu pred padci, izgubi neodvisnosti in zmanjšani kakovosti življenja. Zaradi navedenega spadajo padci starejših ljudi in posledične poškodbe med pomembnejše javnozdravstvene težave sodobnih družb. Telesna pripravljenost posameznika je pomemben dejavnik za preprečevanje padcev oziroma zmanjševanje poškodb, povezanih z njimi. S spodbujanjem redne telesne dejavnosti v okviru programa, ki ga je v preteklih dveh letih Gerontološkemu društvu Slovenije omogočilo ministrstvo za zdravje, lahko k temu veliko prispevamo.
-
Zelena leča z zimsko zelenjavo
Potrebujemo:
1 večjo svežo repo
2 rdeča korenčka, 1 rumeni korenček, pol zelene, pol kolerabe, peteršiljevo korenino
150 g zelene leče
sol, poper, vejico šetraja, lovorov list
1 manjšo čebulo
50 g slanine
2–4 pare hrenovk
vodo ali jušno osnovo
Priprava:
Čebulo narežemo in stresemo v lonec. Drugo zelenjavo (korenje, zeleno, kolerabo, peteršiljevo korenino in repo) očistimo, po potrebi olupimo, narežemo na kocke in prav tako stresemo v lonec. Na kocke narežemo še slanino, stresemo v lonec, pristavimo in vse skupaj popražimo.
-
Postopki priprave hrane s toplotno obdelavo so kuhanje v vodi ali sopari, praženje, dušenje, cvrtje, peka v pečici, v foliji, na žaru, nad žerjavico in nekateri novejši, npr. uporaba mikrovalovne pečice, kuhanje v voku itd. Vsak izmed teh načinov ima svoje posebnosti, prednosti in slabosti. Ker je februar mesec pustnih dobrot, se posvetimo cvrtju.
Cvrtje pravimo postopku, ko je živilo potopljeno v olje pri višjih temperaturah. Živilo lahko prej še pomokamo, povaljamo v jajcu in potem še v drobtinah, čemur pravimo pogovorno pohanje oziroma strokovno cvrtje z dunajsko panado. Ta plast predvsem ohranja sočnost, saj deluje kot nekakšen plašč. Tako bo meso piščančjega bedra, ki že samo po sebi vsebuje več maščob in več vode, še sočnejše in tudi okusnejše.