ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Marija Bašelj iz Žalovič pri Šmarjeških Toplicah je bila pred leti dvakrat operirana na hrbtenici in še na kolenih, pa se kljub temu ne da. S skupino sto žensk se je povzpela celo na Triglav. Da ima umetna kolena, je udeleženkam povedala šele po vrnitvi z našega najvišjega vrha. Pred tremi leti je precej shujšala in danes se veliko bolje počuti, zaželela pa si je tudi spremembo videza.

Marija, ki je po rodu iz Prekmurja, je po poklicu natakarica. Natakar je tudi njen mož Vilijem, ki ga je spoznala v Ljubljani. Poklicna pot ju je odpeljala v Kranjsko Goro, kjer sta živela 30 let. Leta 2004 je Vilijem z bratom podedoval zemljo v Žalovičah in takrat sta se z Marijo odločila, da se bosta zdaj, ko sta v pokoju, preselila na Dolenjsko. Marija si je od nekdaj želela hišo in vrt, in potem ko sta se sin in hči odselila, je bila odločitev lahka. Zdaj najbolj uživa pri obdelavi vrta in s pridelki razveseljuje svoje najdražje. Ravno dan pred stilsko preobrazbo je skuhala hruškovo marmelado. Še posebej pa sta z možem vesela, kadar ju obiščejo vnuki.

Rdečica ali rozaceja, ki prizadene kožo na obrazu, je predvsem težava žensk v zrelih letih. Spremembe na koži obraza se lahko pojavijo šele v menopavzi ali že pred 30. letom starosti. Moški imajo te težave sicer redkeje, vendar se pri njih bolezen pojavlja v hujši obliki. Bolezen ni nevarna niti ne povzroča hujšega srbenja, je pa kronična in zelo estetsko moteča.

Nekateri povezujejo pojav rozaceje s prebavnimi težavami in okužbo z želodčno bakterijo Helicobacter. Ob trdovratnih kožnih težavah je zato smiselno opraviti pregled pri gastroenterologu. Rozacejo lahko povzročijo tudi hormonske kortikosteroidne kreme, s katerimi si dalj časa mažemo obraz zaradi drugih težav.

Ali jemljete prehranska dopolnila? Kako se odločite, katero izbrati?

Zinka Moškon, upokojena komercialistka, Šoštanj: »Prehranskih dodatkov ne uživam, ker menim, da jih ob raznovrstni, uravnoteženi in starosti primerni prehrani ne potrebujemo. O tem, da se lahko s pravilno kombinacijo živil povsem izognemo prehranskim dopolnilom, je veliko pisal že naš priznani nutricionist dr. Dražigost Pokorn. Res pa je, da za pripravo zdrave hrane potrebujemo tudi nekaj znanja.«

Kar osem od desetih pridobljenih let povprečnega trajanja človeškega življenja v zadnjih desetletjih naj bi prispeval skokovit napredek pri obvladovanju zdravljenja bolezni srca in žilja, ugotavlja predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. Za vsak dodatni dan, mesec oziroma leto pa bo potrebno veliko več truda. Zato je toliko pomembnejše, da srčno-žilne bolezni odkrivamo zgodaj, ko so možnosti ukrepanja večje.

Čeprav nimamo zanesljivih podatkov o tem, koliko je v Sloveniji pravzaprav obolelih za srčno-žilnimi boleznimi, pa lahko na podlagi podatkov o spremembah pri umrljivosti zaradi njih sklepamo, da smo tako po uspešnosti njihovega preprečevanja kakor tudi zdravljenja najmanj primerljivi z razvitimi evropskim državami, ugotavlja prof. dr. Fras. V zadnjih 20 letih je smrtnost zaradi bolezni upadla za več kot 50 odstotkov, enako kot drugod v razvitem svetu ali celo malce bolj.

Primorski stročji fižol s paradižnikom

Potrebujemo: pol kg stročjega fižola, 6 strokov česna, šopek peteršilja, sol, 3 sveže paradižnike ali pločevinko vloženih.

Priprava: stročji fižol narežemo na 4-centimetrske kose in jih v manjši količini slane vode skuhamo do mehkega. Medtem narežemo paradižnik, česen pa stremo ali sesekljamo in vse skupaj dodamo fižolu v kozici. Kuhamo največ 5 minut, po potrebi odkrito, da odvečna voda izpari.

Nazadnje jed obilno začinimo z narezanim peteršiljem. Odlično in osvežilno prilogo ponudimo ob kuhanem maslenem krompirju in kosu pečenih puranjih prsi. Zraven se prileže zelena solata.

Do uveljavitve krompirja (v nekdanji Avstro-Ogrski so ga množice sprejele šele s cesarico Marijo Terezijo) so različne vrste kaše pomenile glavno prilogo k mesnim jedem in so bile tudi osnova za samostojne in nasitne jedi. Danes spet pridobivajo pomen. Zlasti to velja za ajdovo, ječmenovo in proseno kašo, veliko manj pa za pirino in rženo kašo.

Temeljna značilnost različnih vrst kaše je, da so lahkó prebavljive ogljikohidratne jedi, če niso izdatno zabeljene z maščobo. Vendar prebava poteka dolgo časa, zato ima kaša nizek glikemični indeks. Kaša, ki je skuhana na mleku, z maslom in smetano, je hkrati energijsko bogata beljakovinska hrana in zmore nadomestiti meso.

Naše telo lahko okrepimo z vajami, prehrano in zelišči, so najprej slišali udeleženci delavnice o naravnih metodah krepitve srca in ožilja, ki so jo sredi poletja pripravili v Hotelu Delfin v Izoli. Strokovnjakinje za naturopatijo, dietetiko po tradicionalni kitajski medicini in Kneippovo metodo so pokazale, kako se ta védenja dopolnjujejo.

Naturopatinja Erika Brajnik opozarja, da je po 40. letu treba telo energetsko krepiti. »Telo nam namreč ves čas pošilja signale, le prisluhniti mu je treba.« Naturopatija se posveča telesu kot celoti in išče vzroke težav, zaradi katerih začne telo pešati. »Primarni vzrok vseh težav v telesu gre iskati v prebavnem traktu. Po kitajski medicini je, recimo, srce povezano s tankim črevesom,« pojasnjuje.

Izbrane vaje so kot vedno namenjene vsem in še posebej tistim, ki ste pred odločitvijo, da tokrat pa zares začnete. Če je vaša odločitev trdna, je za najboljši in hiter napredek priporočljivo, da vadite redno in vedno ob istem času – dokazano najbolje zjutraj.

Malce se bomo pomudili ob jutranjem pretegovanju v postelji. Najprej globoko zadihajte in se pretegujte ter obračajte na vse mogoče načine (na hrbet, boke in trebuh). Iztegujte roke in noge v vse smeri, krčite in pretegujte se, kolikor zmorete. Napenjajte in popuščajte mišice. Če se počutite drugače kot običajno, se še posebej potrudite, in preden vstanete, dvignite kolena, jih pritiskajte k trebuhu in noge stegnite visoko navzgor in jih malce zmasirajte. Med vajami naj bo dihanje nežno in skozi nos. Priporočam vam tudi sedenje in pretegovanje sede, preden stopite na noge. Zavestno položite na tla obe nogi hkrati. Začutili boste enakomerno obojestransko obremenitev.