Z leti se v naše življenje lahko potihoma prikrade naglušnost. Ugotovimo, da težko sledimo gledališki predstavi, da ne moremo več peti ali pa da zamujamo dragocene besede svojih vnukov. Morda se bližnji nenehno pritožujejo nad glasnostjo našega televizorja. Ali pa se v družbi počutimo izključene, ker pogovoru ne sledimo več dobro.

Pešanje sluha s starostjo je pogosta težava, nam je povedal Simon Stopar, dr. med., vodja otorinolaringološke dejavnosti v Splošni bolnišnici Izola. Po 65. letu se z njim spopada okoli tretjina, pozneje pa že okoli polovica starejših oseb. Kako moteče je, je v veliki meri odvisno od življenjskih okoliščin. »Če gre za nekoga, ki se zadržuje predvsem v domačem okolju ali ima morda še druge spremljajoče bolezni, ga izguba sluha morda ne moti toliko. Običajno bolj prizadene tiste, ki so dejavni, radi hodijo v gledališče, se družijo s prijatelji in imajo konjičke, pri katerih je sluh pomemben.«

Zelo uporaben modni dodatek je že več sezon najenostavnejši del garderobe – šal, ki ga poznamo tudi pod imenom pašmina ali štola. Izraza predstavljata njegovo težjo različico. Tudi v naši predstavi šal bolj kot s katerim koli drugim letnim časom povezujemo z zimo, kar pa ne drži. Zelo odvisno je, kakšen material zanj uporabimo in seveda kakšne velikosti je. Manjših in ožjih šalov namreč ne moremo zavezovati na razkošnejši način.

Brez dvoma je šal eden izmed najkoristnejših kosov v vaši garderobi. Vedno je lahko pri roki, saj tudi v torbici ne zavzame veliko prostora. Pomembno pa je, da tkanina lepo pade in ne drsi.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Helena Murgelj z Otočca pri Novem mestu je že dolgo naša naročnica in dopisnica, čeprav je med mlajšimi upokojenkami. Vzajemnost je zelo rada prebirala že pri očetu, in ko je umrl, se je na revijo naročila tudi sama. Vsako številko prebere od prve do zadnje strani. Zelo je bila vesela, ker je bila izbrana za stilsko preobrazbo.

Gospa Helena ima za sabo težke življenjske preizkušnje, najbolj jo je prizadelo, ker ni mogla roditi otroka, potem pa še bolezen. Z možem sta se odločila za posvojitev in zdaj sta presrečna in ponosna starša 20-letne Sandre, študentke na ljubljanski akademiji za glasbo. »Sandra je najino sonce, in kadar mi je težko, se spomnim nanjo in takoj mi je lažje,« pove s ponosom.

Potrebe starejših ljudi, ki se zdravijo v bolnišnici, se nekoliko razlikujejo od potreb mlajših bolnikov. Zato ima njihova zdravstvena nega določene posebnosti. O tem smo se pogovarjali z Nikico Grkman, dipl. medicinsko sestro. Zaposlena je na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana kot učiteljica strokovnih predmetov, kjer poučuje zdravstveno nego in vodi praktični pouk. Velik del njenega dela poteka v Bolnici dr. Petra Držaja na kliničnem oddelku za revmatologijo in tako ima veliko neposrednega stika s pacienti.

Večina pigmentnih sprememb na koži ni nevarnih, lahko pa so estetsko zelo moteče. Ob natančnem pregledu in posvetu z dermatologom se običajno najde dovolj učinkovito zdravljenje. Predvsem pa je pomembno izključiiti morebitna resnejša obolenja.

Kakšna bo osnovna barva kože oziroma kolikšna količina melanocitov bo nastajala v povrhnjici kože posameznika, je določeno v dednem zapisu. Melanociti so kožne celice, ki tvorijo kožni pigment melanin, ta pa ščiti kožo in podkožje pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Največja gostota melanocitov je v koži na obrazu, manj jih je po trupu in okončinah.

Sladka hrenova omaka

Potrebujemo: 1 žlico masla, 2 žlici drobtin, 2 žlici sladkorja, 2 pesti sveže naribanega hrena, 1 do 2 zajemalki goveje juhe

Priprava: Hren naribamo. V kozici na maslu zarumenimo drobtine, jih sladkamo in dodamo hren. Premešamo in počasi prilivamo govejo juho. Dobro premešamo in kuhamo še največ dve minuti. Omaka naj bo gosta.

Ponudimo jo kot prilogo h kuhanemu govejemu mesu in pireju iz krompirja in zelenjave (npr. korenja, pora, zelene itd.). Zraven ponudimo regrat ali radič s trdo kuhanim jajcem.