Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Vesela in zadovoljna

    Dobro počutjefebruar '15

    ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

    Ana Kranjc je po rodu Kočevka, vendar si je družino ustvarila v Ljubljani in tu tudi ostala. Še vedno pa neguje stike s svojim rodnim krajem. Je zadovoljna in vesela gospa, rada pa ima tudi izzive, zato se je prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.

    Gospa Ana je po poklicu gostinka. Po končani šoli se je zaposlila v Pivki jami v Postojni in tam spoznala veliko tujih gostov. Ko je zaključevala šolanje v Ljubljani, je spoznala moža Jožeta, zato si je kmalu poiskala zaposlitev v Ljubljani – v Mercatorjevem bifeju na Tržaški 37/b na Viču. V tem bifeju, kjer se je odlično počutila, je delala do upokojitve leta 2000. Tudi zadnjih 15 let, ko je bila poslovodkinja, je še vedno rada stregla gostom in tako spoznala veliko ljudi. Na Viču sta si z možem ustvarila dom, gospa Ana uživa v zelenju, ki obdaja njuno hišo, rada vrtnari in pridela veliko malin, iz katerih kuha marmelado, ki jo rada podari prijateljem. Ponosna je na svoji hčerki – starejšo Klavdijo, ki živi na Bledu, in mlajšo Iris, ki živi doma, ter na oba vnuka in vnukinjo.

  • Dobro počutjefebruar '15

    Kdaj medicina in zdravilstvo z roko v roki?

    Z boljšo komunikacijo in ozaveščanjem bolnikov, zdravnikov in zdravilcev bi pridobili vsi, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je organiziral Zavod Viva, na njej pa so sodelovali strokovnjaki z obeh področij in tudi uporabniki zdravilskih metod.

    Pri nas je namreč področje zdravilstva zelo neurejeno, nimamo ustrezne zakonodaje, težave so že s poimenovanjem (uporabljajo se izrazi: komplementarna, alternativna, integrativna medicina). Medtem ko imajo v tujini na medicinskih fakultetah katedre za tovrstni študij, na velikih klinikah pa oddelke za zdravljenje, recimo z metodami tradicionalne kitajske medicine in podobnimi metodami, pri nas študenti medicine o tem nič ne slišijo ne na dodiplomskem niti na podiplomskem študiju. Ministrstvo za zdravje nima registra zdravilcev ali zdravilnih metod, zato seveda ni nadzora, do nedavnega so zdravniki izgubili licenco, če so se ukvarjali še z zdravilstvom …

  • Vsakdo je lahko darovalec

    Dobro počutjefebruar '15

     Vsak se lahko opredeli kot darovalec organov po smrti, in gotovo je prav, da o tem v življenju vsaj razmišljamo in predvsem da svojo odločitev, takšno ali drugačno, zaupamo svojcem. Ti bodo po naši smrti odločali, kaj potem.

    Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so povsem odveč. O tem lahko pristojni strokovnjaki odločajo pozneje, če do tega položaja sploh pride. Pomembnejša je naša načelna pripravljenost za darovanje in da jo zaupamo bližnjim. »To nam pomeni največ,« nam je zaupala prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant. To je osrednja ustanova, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa.

  • Padci so pogostejši, kot si mislimo

    Dobro počutjefebruar '15

    Poškodbe so peti vodilni vzrok smrti starejših ljudi in večina je povezanih s padci. Od 28 do 35 odstotkov ljudi, starih 64 let in več, ki živijo v domačem okolju, pade enkrat na leto. Število padcev narašča s starostjo in stopnjo telesne nezmožnosti. Tisti, ki živijo v domovih starejših občanov, padajo pogosteje kot tisti, ki živijo doma.

    Posledice padcev se lahko kažejo tudi pri povišani stopnji obolevnosti, strahu pred padci, izgubi neodvisnosti in zmanjšani kakovosti življenja. Zaradi navedenega spadajo padci starejših ljudi in posledične poškodbe med pomembnejše javnozdravstvene težave sodobnih družb. Telesna pripravljenost posameznika je pomemben dejavnik za preprečevanje padcev oziroma zmanjševanje poškodb, povezanih z njimi. S spodbujanjem redne telesne dejavnosti v okviru programa, ki ga je v preteklih dveh letih Gerontološkemu društvu Slovenije omogočilo ministrstvo za zdravje, lahko k temu veliko prispevamo.

  • Kaj bo za kosilo?

    Dobro počutjefebruar '15

    Zelena leča z zimsko zelenjavo

     Potrebujemo:

    1 večjo svežo repo

    2 rdeča korenčka, 1 rumeni korenček, pol zelene, pol kolerabe, peteršiljevo korenino

    150 g zelene leče

    sol, poper, vejico šetraja, lovorov list

    1 manjšo čebulo

    50 g slanine

    2–4 pare hrenovk

    vodo ali jušno osnovo

    Priprava:

    Čebulo narežemo in stresemo v lonec. Drugo zelenjavo (korenje, zeleno, kolerabo, peteršiljevo korenino in repo) očistimo, po potrebi olupimo, narežemo na kocke in prav tako stresemo v lonec. Na kocke narežemo še slanino, stresemo v lonec, pristavimo in vse skupaj popražimo.

  • Mastno, a ne preveč

    Dobro počutjefebruar '15

    Postopki priprave hrane s toplotno obdelavo so kuhanje v vodi ali sopari, praženje, dušenje, cvrtje, peka v pečici, v foliji, na žaru, nad žerjavico in nekateri novejši, npr. uporaba mikrovalovne pečice, kuhanje v voku itd. Vsak izmed teh načinov ima svoje posebnosti, prednosti in slabosti. Ker je februar mesec pustnih dobrot, se posvetimo cvrtju.

    Cvrtje pravimo postopku, ko je živilo potopljeno v olje pri višjih temperaturah. Živilo lahko prej še pomokamo, povaljamo v jajcu in potem še v drobtinah, čemur pravimo pogovorno pohanje oziroma strokovno cvrtje z dunajsko panado. Ta plast predvsem ohranja sočnost, saj deluje kot nekakšen plašč. Tako bo meso piščančjega bedra, ki že samo po sebi vsebuje več maščob in več vode, še sočnejše in tudi okusnejše.

  • Ne spreglejmo sprememb v ustni votlini

    Dobro počutjefebruar '15

    Na ustnicah, jeziku in sluznici v ustni votlini se pogosto pojavijo različne spremembe, ki so lahko precej moteče. Kažejo se lahko kot mehurčki, razjede, bele lise ipd. Vzroki za njihov nastanek so zelo različni. Najpogosteje so spremembe nenevarne, včasih pa lahko predstavljajo resnejše obolenje.

    Ko se ustnice vnamejo, postanejo rdeče, otekle, se luščijo in razpokajo ... Pogosto je krivec alergija na ličilo za ustnice in druge kozmetične pripravke, zobne kreme in ustne vode. Če z alergološkimi testi ugotovimo, da so vzrok vnetja črtala za ustnice ali ustne vode, jih prenehajmo uporabljati. Tudi mraz in veter lahko povzročita vnetje ustnic.

  • Učinkovit imunski sistem najboljši zdravnik

    Dobro počutjefebruar '15

    Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi, bakterijami in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Njegova temeljna naloga je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Zato bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Izvidniške celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi ''rodovi vojske'' imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Delovati morajo usklajeno, če zataji samo eden izmed podsistemov, se obramba sesuje. In bolezen je tu!

  • Na toplem je luštno …  

    Dobro počutjefebruar '15

     … in tudi vaje je precej lažje narediti, ko smo manj oblečeni. Seveda napotki za gibanje na svežem zraku ostajajo še vedno isti: redni sprehodi, hitra hoja in tudi tek, kdor ga zmore. Dobro pa med tem zaleže tudi kakšen dodatni dvig rok in nog ter kroženje z vsem telesom in sklepi. Pred vadbo dobro prezračite prostor.

    Hrbtenica je glavni steber našega telesa in z vajami jo ob pravilnem dihanju lahko precej »popravimo« tudi v zrelejših letih. Spet priporočam, da vadite po lastnih zmožnostih in počutju ter pazite na pravilno dihanje. Dve izmed vaj sta še posebej namenjeni zahtevnejšim rekreativcem in športnikom, ki po mojih izkušnjah radi pozabijo na gibljivost in mehkobo gibanja. Posledica tega pa je zakrčenost ramen in nezadostna gibljivost hrbtenice.

  • S hormoni proti (prehitremu) staranju

    Dobro počutjejanuar '15

    Ali so bioidentični hormoni nevarna modna muha ljudi, ki bi radi prelisičili naravo in ostali mladi do konca svojega življenja? Da in ne. Da, če jih jemljemo nekontrolirano in pričakujemo, da bosta tabletka ali mazilo naredila vse namesto nas. In ne, če jih jemljemo pod zdravniškim nadzorom ter smo pripravljeni tudi sami nekoliko spremeniti svoj življenjski slog.

    Tako trdi Polona Podnar, dr. med. in specialistka ginekologije in porodništva, iz Medicinskega centra Podnar v Šenčurju pri Kranju. Dodajanje bioidentičnih hormonov v poznejših letih je najprej namenjeno lajšanju oziroma odpravljanju menopavznih težav, pozneje pa preventivi in tudi zdravljenju bolezni, ki prizadenejo zlasti ljudi v tretjem življenjskem obdobju: osteoporoze, srčno-žilnih bolezni in demence. Z dodajanjem hormonov si lahko pomagamo do trdnega spanca, močnejših mišic, zdravimo sladkorno bolezen in uravnamo delovanje ščitnice, poskusno pa jih uporabljajo tudi pri zdravljenju multiple skleroze, rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Omogočijo, da spolnost spet postane prijetna, in izboljšajo naše počutje ter vitalnost. Enako uporabni so za ženske kot tudi za moške.

  • 1
  • …
  • 152
  • 153
  • 154
  • 155
  • 156
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov