Pater Ašič zdravilec s karizmo – demenca
Demenca je kronična, napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 60 odstotkov vseh demenc, pojavlja pa se v zgodnji obliki (pred 65. letom starosti, pri njej ima velik vpliv genetska nagnjenost za razvoj bolezni) in v pozni obliki po 65. letu. Prognoza je slabša pri zgodnji obliki, saj bolezen napreduje hitreje.
Srčno popuščanje je treba zgodaj odkriti
Srčno popuščanje je resno obolenje, ko srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi organizem dobil dovolj kisika in hranilnih snovi, kar pa povzroča nabiranje tekočine v pljučih in v drugih delih telesa. Bolniki zato hitro občutijo utrujenost, odločilno se zmanjša kakovost njihovega življenja, pogosto so hospitalizirani. Da gre za resno obolenje pove podatek, da v petih letih po postavitvi diagnoze umre več bolnikov, kot jih umre zaradi najpogostejših rakavih obolenjih.
Ljubezen ne sprašuje po letnici rojstva
Med letaki prodajalcev zelenjave in organizatorjev dogodkov se je na lokalni oglasni deski znašlo tudi sporočilo bolj osebne narave: Samski moški, star 54 let, urejen, preskrbljen, /…/ želi za prijateljstvo in kasneje za resno zvezo spoznati samsko žensko ali mamico, staro od 40 do 60 let.«
Avtor oglasa je Boris, zavarovalniški agent. Ima dvanajstletnega sina, ki živi pri njegovi nekdanji partnerki, sam pa ob vikendih skrbi zanj. Meni, da je še premlad, da ne bi spet užival v življenju v dvoje: »Želim si spoznati žensko, s katero bi se razumela in se imela resnično rada. Mislim, da nas je veliko duš, ki iščemo drugo polovico.«
-
Vsak si je po svoje prizadeval, da bi neznosno vroče poletje čim laže preživel. Pomagali smo si na različne načine in bili hvaležni medijem za zdravstvene nasvete. Tako smo malce laže prenašali »tropsko« vročino. Vsak letni čas ima poseben vpliv na duševnost človeka in na njegovo odzivnost. O tem govorijo številne medicinske in psihološke raziskave. Nekateri ljudje so bolj, drugi spet manj sposobni usmerjati življenje v krepitev svojih telesnih, duševnih in socialnih moči. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na človeka.
Iz svetovalnice september 2013
Žalovanje
Bralka, stara 80 let, je po moževi smrti pred dvajsetimi leti živela v skupnem gospodinjstvu z mlajšim od dveh sinov. Sin je bil samski in je ves čas lepo skrbel za mamo, ji lajšal starostne tegobe in ji bil v veliko oporo, saj sta imela lep in zelo povezan odnos. Nekega jutra pa mu je nenadoma odpovedalo srce in je umrl. Za mamo je bil to neizmeren šok. Povsem je strta in ne vidi nobenega smisla več v življenju, čeprav ji starejši sin z družino stoji ob strani in po najboljših močeh skrbi zanjo.
Z vajami za moč preprečujemo padce
Vaje za moč so se pri vadbi, namenjeni preprečevanju padcev starejših ljudi, pokazale za posebej učinkovite. Vadili naj bi dvakrat na teden z intenzivnostjo od zmerne (5-6) do intenzivne (7-8) na lestvici od 0 do 10.
Med vajami dihamo sproščeno in ne zadržujemo diha. Obremenitev povečamo šele takrat, ko imamo dovolj moči za10 do 12 zaporednih in lepo povezanih ponovitev. Vsako vajo naredimo v dveh zaporednih sklopih, obsega pa naj 8 do 12 ponovitev, če smo telesno slabše pripravljeni, pa manjkrat. Med sklopi se spočijemo.
Najpomembnejša vaja pa je hoja. Pomembno je, da hodimo po celotnih stopalih - od pete do prstov, vsak dan in kolikor dolgo zmoremo.-
Tokratno pisanje in slika sta namenjena predvsem spodbudi za nadaljevanje načrtnega in rednega gibanja, saj z njim ohranjamo osnovne telesne in duševne funkcije na optimalni ravni. Vse to je tudi vodilo petdnevnega programa v zdravilišču v Banji Vručici (več o njem preberite v reportaži v majski Vzajemnosti.), kjer bom vodila vaje. Vsakdo, ki bo voljan vaditi z menoj, se bo lahko naučil pravilnega dihanja v različnih telesnih položajih, ki jih tudi sicer uporabljamo v vsakdanjem življenju.
-
Predelava presežkov vrtnin v kompote, marmelade, sokove ali številne kislo – slane shranke, je hvalevredno početje. Vendar le tedaj, če je delo opravljeno strokovno in z veseljem. Tokrat se bomo posvetili vlaganju, prihodnjič pa zamrzovanju in sušenju.
Za vse postopke predelave pridelkov je odločilnega pomena, da onemogočimo rast in razmnoževanje mikroorganizmov. V živilski stroki uporabljamo tehnologijo ovir, kar pomeni, da izberemo več dejavnikov, ki ovirajo življenje mikroorganizmov, to pa so toplota ali mraz, nižanje vsebnosti vode, dodatek soli, sladkorja, kisa, maščobe, alkohola, dima. Če pri delu nismo bili preveč skrbni, kar zadeva čistočo (uporabljali smo umazane kuhinjske krpe, roke brisali v umazan predpasnik namesto v čiste papirnate brisače, morda z njim obrisali celo rob kozarca pred zapiranjem, pomešali z žlico, ki smo jo malo prej polizali, itd.), shranek ne bo trajen, še manj zdrav. Kunčje meso za ožilje in kosti
Pred meseci, ko sem pisala o mesu, me je pozoren bralec opozoril, češ da sem izpustila meso domačih zajcev ali kuncev, ki pa je po njegovem mnenju najboljše. Pravzaprav nobenemu mesu ne moremo pripisati tega, da je najboljše. Meso seveda lahko primerjamo med seboj po vsebnosti in prav ta primerjava nam lahko določa, še bolje priporoča namen uporabe.
Glavna značilnost zajčjega mesa je, da vsebnost hranilnih snovi zelo niha, odvisno pač od načina reje ali prehrane, okolja, sezone in nihanja temperature, pa tudi od morebitnega transporta in načina omamljanja pred zakolom. Močneje kot na druge vrste mesa na kunčje vplivajo genetski dejavniki, to je razlika med posameznimi pasmami, pa tudi biološki dejavniki, kot so starost in telesna masa. Vse zapisano temelji na raziskavah, ki so jih opravili raziskovalci Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Obilje dobrega v ovčjem mleku in siru
V uravnoteženi prehrani ne smejo manjkati tudi ovčje mleko in sir.
Pomembno pa je, da se ovce pasejo, saj jedo nizke rastline, v katerih je razmeroma veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka in mlečnih proizvodov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje mleko v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin. V povprečju je ovčje mleko za skoraj 60 odstotkov bolj mastno kot kozje in za več kot 65 odstotkov bolj mastno kot kravje mleko.