Zakaj je nekatere ljudi sram in zakaj nekaterih nikoli ni? Ste se kdaj vprašali, kako da se nekdo hladnokrvno postavlja s ponarejeno diplomo, s prepisanim magisterijem ali kupljenim maturitetnim spričevalom, medtem ko bi se drugi od sramu pogreznil v tla, če bi karkoli prigoljufal? Ali pa, kako da nekateri izmed zloglasnih slovenskih megalomanov brez sramu izkoristijo prav vse možnosti, da iz svojega položaja gmotno iztisnejo, kar se da, ne da bi se menili za desetine, stotine ali celo za tisoče ljudi, ki zaradi njihovega početja ostanejo brez...

…je osnova moči vsega telesa in ob ustrezni gibljivosti osnova zdravega gibanja. Osnovno stojo iz prejšnje številke bomo nadgradili s še več moči in ravnotežja ter dodali še kanček nujno potrebne gibljivosti.  Če je še ne obvladate najbolje, vam priporočam, da iz prejšnje številke pozorno preberete opis zadnje vaje, ki je izhodišče tokratne prve vaje. Kratko ponovimo osnovni položaj: stopala so trdno na tleh, noge tiščite skupaj v gležnjih in kolenih, stisnete zadnjico in vse mišice okrog bokov, roki visita ob telesu, prsti so iztegnjeni.

Priporočila prehranskih svetovalcev, zdravnikov in ne nazadnje naša zdrava pamet nam pravijo, da moramo za zdravje uživati pestro hrano, pretežno polnozrnate izdelke, hladno stiskana olja, veliko sadja, zelenjave, najbolje ekološke ali vsaj integrirane pridelave, le pusto meso, veliko rib, pa mleko krav, ki so se mirno pasle na neoporečnih travnikih, jajca iz talne reje, slaščice le sem ter tja in sladkane le s pristnim slovenskih medom ali melasnim sladkorjem. Česen naj bo le slovenskega izvora, soja in koruza naj ne bosta gensko spremenjeni.

Po naših mestih se kot gobe po dežju množijo kitajske, japonske, mehiške, ruske, španske, indijske, tajske in še kakšne restavracije, kjer postrežejo z bolj ali manj pekočimi specialitetami. Marsikdo med starejšimi se jih prav zaradi tega izogiba. Pa je v pikantnih živilih res toliko zdravega, da jih je dobro uživati? Pikantno je res zdravo! Že vidim, kako se ob tem mnogi zgražate in pravite, ''samo ne za moj želodec''. Začimbe izboljšajo okus in aromo jedem, toda na Daljnem vzhodu pekoče začimbe že od nekdaj uporabljajo tudi kot zdravila.

Kaki ali zlato jabolko je dober in zelo zdrav sadež, zelo pripomore k okrepitvi imunskega sistema in pomaga pri zdravljenju prehladnih obolenj. Zrel kaki je zelo sladek; ne povsem dozorel pa ''ujeda'', kot rečemo, zato ga položimo na papir in pustimo, da ga sonce v nekaj dneh ''razvadi'' do polne, medene zrelosti. Lahko ga tudi sušimo; krhlji so bolj mehki in slajši kot pri jabolkih. S kakiji zelo hitro vnesemo energijo v telo, saj vsebujejo kar 20 odstotkov glukoze.

Po kakije v Strunjan
Dobra priložnost za nakup kakovostnih sadežev je vsako leto na prazniku kakijev v Strunjanu. Na parkirišču pred kompleksom Term Krka bodo 9., 10. in 11. novembra na prodaj različne sorte kakijev domačih pridelovalcev in kulinarične dobrote sečoveljskih gospodinj, udeležite se lahko predavanj o gojenju in uporabi kakijev, večernih koncertov, tradicionalno priredijo tudi tekmovanje za največji in najmanjši sadež. Več informacij na: www.td-solinarstrunjan.net

Čeprav v Sloveniji nismo navajeni močno začinjene hrane, so v domači kuhinji čedalje bolj priljubljene tudi pekoče začimbe. Daleč najbolj znan in uporabljan je poper. Rastlina poprovec izvira iz tropske Azije, kjer raste kot ovijalka in lahko sega do deset metrov visoko, rodi pa kar dvakrat na leto. Na poprovcu se razvijejo socvetja drobnih belih cvetov, iz njih pa nastanejo zeleni plodovi, ki se podobno kot ribez oblikujejo v skupke jagod. Poper je bil nekoč zaradi dragega transporta tako drag kot zlato.

Martinovo puranje stegno s skuto
V posodici zmešamo 100 g skute, lističe timijana, ščep soli. Celo puranje stegno umijemo, previdno privzdignemo kožo in prostor pod njo napolnimo s skutnim nadevom.
Meso posolimo in na vseh straneh opečemo v ponvi na malo olja. Preložimo na pekač, dodamo nekaj grobo narezanih strokov česna, prilijemo 1 dcl belega vina in postavimo v segreto pečico.
Pečemo pri 200o približno 40 minut, nato temperaturo znižamo na 180o in pečemo še 20 minut, odvisno od teže mesa. Po potrebi prilivamo tekočino. Zadnjih nekaj minut po želji in okusu v omako dodamo zrna granatega jabolka.
*Recept je prirejen po Jamieju Oliveru.

Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok umrljivosti v svetu in kar 80 odstotkov smrti zdravniki pripisujejo zvišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Zlasti nevaren je visok krvni tlak, ki še narašča, če jemo preslano hrano, premalo zelenjave in če ne zaužijemo dovolj živil, ki vsebujejo kalij. Na visok krvni tlak vpliva tudi prekomerno uživanje alkohola, prevelika telesna teža in premalo telesne dejavnosti. Tema letošnjega svetovnega dneva srca (29.