-
Naše telo vsak dan potrebuje beljakovine tako rastlinskega kot tudi živalskega izvora, saj si z njimi zagotovi nujno potrebne aminokisline. Beljakovine namreč poleg aminokislin oskrbujejo telo tudi z drugimi dušikovimi spojinami. Nujne so torej za rast in obnavljanje tkiv od mišic in kosti pa do las in nohtov. V prehrani naj bi zadovoljili z beljakovinami v povprečju med 10 in 15 odstotki dnevnih energijskih potreb. Povprečne potrebe odraslih po beljakovinah z visoko biološko vrednostjo (jajca, mleko, meso, ribe; dejanska prebavljivost ³ 95 %) so 0,6 g beljakovin na kg telesne mase na dan.
-
Za bolnike s srčno-žilnimi težavami je telesna vadba v zmernih mejah priporočljiva, vendar naj se zanjo odločijo ob sodelovanju osebnega zdravnika, fizioterapevta, kardiologa, angiologa, kdaj pa kdaj tudi športnega strokovnjaka. Le tako lahko zagotovimo varno rekreacijo in rehabilitacijo ter pripomoremo k ohranitvi zdravja. Razlike med severom in jugom tudi pri zdravju
SHARE (Survey of Health, Ageing, and Retirement in Europe, www.share-project.org) je evropska raziskava o zdravju, staranju in upokojevanju, v kateri proučujejo več kot 35 tisoč prebivalcev iz Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Izraela, Italije, Nizozemske, Poljske, Španije, Švedske in Švice. Kmalu pa naj bi vključili tudi Slovenijo.
Predstavljamo nekaj zanimivih ugotovitev:
- Severni Evropejci so bolj zdravi in premožnejši, toda južni (Grčija, Izrael, Italija in Španija) živijo dlje.
- Ženske, zlasti na jugu, živijo dlje kot moški, vendar pa so moški, zlasti na severu, boljšega zdravja;.
- Prebivalci najbolj severnih držav jedo manj. Posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe so veliko pogosteje fizično neaktivni in pogosteje predebeli kot tisti z višjo stopnjo izobrazbe.
-
Sinkopa je nenadna, kratkotrajna nezavest, ki nastane zaradi pomanjkanja krvi v možganih. Bolj strokovno povedano je sinkopa (imenujemo jo tudi kolaps) posledica preobčutljivosti živčnih končičev parasimpatičnega vegetativnega živčevja ali mehanoreceptorjev v glavnih vratnih žilah. Zanjo je značilen nenaden in kratkotrajen padec krvnega tlaka, ki pripelje do ishemije možganov in povzroči nemoč v mišicah. Nenaden padec tlaka je lahko posledica povečane aktivnosti živčnih končičev vagusa (najdaljši možganski živec) in zato...
-
Glavno hranilo, ki organizem oskrbuje z energijo in drugimi dragocenimi snovmi, so žita in žitni izdelki. V polnovredni zdravi prehrani so posebno priporočljiva škrobna živila iz žit, ki so predelana na naraven način, in žitni izdelki iz celega zrnja. Zrna namreč vsebujejo veliko prehranske vlaknine, ki upočasni praznjenje želodca in s tem vpliva na počasnejšo presnovo v črevesju. Smučanje je za vse starostne kategorije
Smučanje je eden od temeljev športne rekreacije Slovencev. Njegove korenine segajo daleč v slovensko preteklost in rečemo lahko, da je narodni simbol. Blizu je tudi starejšim. S strokovnega stališča uvrščamo alpsko smučanje v športno panogo, ki zahteva širok spekter gibanj na različnih ravneh. Zahteva tudi primerno visoko raven gibalne sposobnosti, ki je odvisna tako od individualnih možnosti in interesov, kot tudi od okolja, v katerem posameznik živi in se razvija. Vse to in še marsikaj v znatni meri pripomore k boljšemu obvladovanju smučarske motorike.
Strah pred cepljenjem je odveč
Marsikateri zdravstveni težavi bi se lahko izognili s pravočasnim cepljenjem, saj je to po mnenju epidemiologov najbolj učinkovita zaščita pred številnimi boleznimi. V dokaz so nalezljive bolezni, ki se zaradi dobre precepljenosti pri nas ne pojavljajo že več let, kar pa ne pomeni, da povzročiteljev ne bi bilo več v našem okolju. Le možnosti nimajo, da bi se razširili.-
Maščobe ne smejo manjkati v zdravi prehrani, a biti jih mora prava količina. Prekomerno uživanje maščob je namreč velik dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka.Maščobe vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, pospešujejo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K), povečujejo energijsko gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus živil. Maščobe imajo veliko energijsko vrednost, saj 1 g maščob sprosti 37 kJ (9 kcal) energije.
Z nordijsko hojo krepimo zdravje
Nordijska hoja je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in najbolj varnih oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli. Izbrati moramo le ustrezno obuvalo, zračno obleko in dobre palice ter imeti dovolj volje, da zlezemo iz fotelja.Hodimo lahko po položnejših in manj zahtevnih terenih, se pa lahko povzpnemo tudi v sredogorje. Vabijo nas poti pred domačim pragom, mestne ulice in pločniki, travniki in bližnji griči. Po svetu se po skandinavskem zgledu počasi oblikujejo in rojevajo posebni parki za nordijsko hojo. Prvi je pri nas nastal v Šmarjeških toplicah in ima kar 50 kilometrov urejenih stez. Nekaj jih je tudi v Pomurju, lani pa je poseben park nastal tudi ob Velenjskem jezeru.
-
Slina čisti ustno votlino, navlaži hrano, razgradi ostanke hrane, vlaži trda in mehka tkiva v ustih, sodeluje pri tvorbi grižljaja, olajša okušanje ter žvečenje in požiranje hrane, olajša govorjenje, deluje antimikrobno.
Ustna sluznica se v starosti spreminja predvsem zaradi sprememb v izločanju sline. Zmanjšuje se tudi sposobnost občutenja in okušanja
