Naj smo za božič ali silvestrovo sami ali pa se ob jedilni mizi zbere vsa družina z vnuki vred, vedno je obed nekoliko drugačen kot druge dni v letu. Kdor se drži tradicije, za ta čas pripravi umetelno zavite pečenke ali mesne ruladice (ptičke), se loti nadevanih testenin (žlikrofov), različnih cmokov ali drugih zanimivih prilog in seveda ne sme manjkati niti potica. Ne rečemo zaman, da so štirje adventni tedni pred božičem tedni pričakovanja in priprav na ta praznik.

Priprava: file lososa skuhamo v sopari ali popečemo v ponvi brez olja, nato ga z vilicami razkosamo, odstranimo morebitne kosti in stresemo v skledo.
Dodamo drobno narezano trdo kuhano jajce, pretlačeno skuto, sol in česen ter premešamo.
Namaz nanesemo na majhne kose kruha in okrasimo z listi sveže špinače ter rezinami redkvic.

Rek, da je najcenejše po navadi dražje od najdražjega, skoraj v popolnosti velja pri hrani, če upoštevamo vsebino. V obsežni mednarodni raziskavi so raziskovalci ugotovili, da je vsebnost hranilnih snovi v dobri, doma pridelani hrani, ki se po načelu ''z vrta na mizo'' znajde na našem krožniku, v povprečju petkrat večja kot v cenenih živilih, ki jih ponujajo v različnih akcijah in so jih pripeljali od kdove kod. Navedeno velja tudi za meso in mesne izdelke, za mleko in mlečne izdelke in za škrobnata živila.

Brez kave in čaja, otroci pa tudi kakavam, si danes le težko predstavljamo zajtrk ali popoldanski klepet. Znanstveno ime kakavovca Theobroma cacao pomeni hrana bogov, s čimer se zagotovo strinjajo ljubitelji čokolade! Semena teh nenavadnih plodov so cenili že Maji in Azteki, ki so iz njih pripravljali poživljajoč napitek, namenjen samo vladarjem. Nad njim se je navdušil Krištof Kolumb, ki je leta 1502 zrna pripeljal v Evropo. Sprva ni nihče maral grenkega napitka, v 17. stoletju pa je postajal čedalje bolj priljubljen.

Trenutno živi v naši državi blizu štiristo tisoč žensk v meni, ki so mnoge kandidatke za zlome, če bodo zbolele za osteoporozo. Ne pozabimo, da ima kar približno 45 odstotkov belopoltih žensk možnost, da do konca življenja doživi osteoporozni zlom. Zato je treba to bolezen tretjega življenjskega obdobja čim prej odkriti. Vsaka posameznica pa naj, da ne bi zbolela, živi čim bolj zdravo! Osteoporoza se v kosteh pripravlja dolga leta, ne da bi ženska (moški precej redkeje) sploh slutila, da ima premajhno (mineralno) kostno gostoto.

Leta 1995 je bilo na svetu 100 milijonov diabetikov in zdelo se je, da je to izredno veliko. Dobrih deset let kasneje, ko je OZN razglasil diabetes za epidemijo (2006), pa se je števec obolelih, ki se vrti vse hitreje, zavrtel že do 246 milijonov obolelih. Zadnji podatek, ki ga je sporočilo svetovno združenje za diabetes, pa je 336 milijonov obolelih. Ne le, da je diabetesa vedno več, tudi starostni prag obolevanja se pomika navzdol z dolgo veljavne kritične meje štirideset let. Vse kaže, da je v 21.