Čemaž, kopriva in redkev. Zanje velja rek iz naslova: bolj ko so pekoči, bolj so zdravi. Bržčas bi to veljalo še za druge pekoče rastline; za pekoče paprike, feferone ali čili to velja zagotovo. Toda veliko ljudi je prepričanih nasprotno in doslej, žal, marsikomu nisem mogla dopovedati, da so pekoče snovi dobre in zdrave za prebavo. Seveda se moramo vprašati, zakaj so pekoče rastline zdrave. Že nekaj zdravnikov mi je reklo, da bi morali koprive vedno nabirati z golo roko, saj pekoča snov, ki je v njih, histamin z acetilholinom, izboljšuje...

Slovenci povezujemo besedo piknik s peko mesa na žaru. Napak! Piknik pomeni družabno prireditev na prostem, pa tudi kosilo ali malico na prostem, in to s hrano, ki smo jo prinesli s seboj. Tako pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika in z zapisanim povsem soglašam. Piknika nikoli ne povezujem le s peko mesa na žaru ter s krožniki in priborom za enkratno rabo, ampak veliko bolj romantično - s košaro, prtički, krožniki in kozarci v njej, pa s hlebcem še toplega kruha, kako salamo ali sirom, z malo redkvic in domačim jabolčnim sokom ali s...

Predstavljamo še nekaj sadežev iz jugovzhodne Azije, ki so za naš evropski okus dokaj eksotični, so pa odličen vir antioksidantov in drugih organizmu koristnih snovi. Durian ne zaide prav pogosto na police evropskih trgovin. Zato si ga vsekakor privoščite, če se vam kdaj ponudi priložnost! Nekatere sicer odvračata njegov močan vonj in nenavaden okus, doda če se ga navadite, vam ga ne bo nikoli dovolj. Durian je velik kot srednje velika lubenica, je rumeno-zelene barve, debela lupina pa je bodičasta, tako da ga je treba kar previdno prijeti.

Sadne košarice V skledo stresemo 250 g masla, 200 g sladkorja v prahu, 500 g moke, štiri rumenjake, dodamo štiri žlice mleka ali kisle smetane in hitro zgnetemo krhko testo. Oblikujemo hlebček, ga zavijemo v folijo in pustimo eno uro počivati na hladnem. Spočito testo razvaljamo med dvema plastema folije ali razrežemo na tanke rezine in z njimi obložimo majhne, namaščene modelčke za pito. Testo nekajkrat prebodemo z vilicami in pečemo približno 12 minut pri 180 stopinjah, da zlato porjavijo. Iz modelčkov jih vzamemo šele ohlajene.

Vsak dan slišimo neprijetne novice, da je ta ali oni znanec zbolel za nevarno boleznijo, da so mu jo odkrili pozno, da je povzročena  škode že precejšnja ali celo, da so mu šteti dnevi. Da se to ne bi zgodilo, je pametno svoje zdravstveno stanje nadzorovati. Moderna medicina je usmerjena v to, da zdravi ljudi, pri katerih so se pokazali znaki bolezni. Tisti, ki so videti zdravi ali nimajo nobenih zdravstvenih težav, so zanjo zdravi. Pa vendar to ni res, kot vsi vemo. Pri raku, denimo, bolezen pogosto odkrijejo šele, ko je že precej razvita.

Se tudi vam dogaja, da med potjo v mesto razmišljate, ali ste zaklenili vrata ali ugasnili pečico; neuspešno iščete ključe ali očala, čeprav ste jih še ravnokar imeli v roki, srečata znanega človeka, pa se ne morete spomniti njegovega imena. Ali kdaj pozabite, kakšen je bil namen vašega opravka? Nič nenavadnega, to se dogaja mnogim ljudem. Vsakdanje življenje zahteva, da si zapomnimo vrsto drobnih, a pomembnih stvari, spomin pa nam, da delo opravimo in izboljšamo svojo učinkovitost.

Poskrbimo tudi za možgane Možgani so za večino ljudi nekaj samoumevnega, nekaj, česar ne vidimo, kar ne boli in kar deluje kot dobro podmazan stroj. Dokler se ne zavemo, da nekaj ni v redu, da preveč pozabljamo, da smo raztreseni, da imamo težave s koncentracijo ali pa se pojavijo še druge motnje. Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, katerih skrb so različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, spet druge pri orientaciji in čutnih zaznavah.

Po štiridesetem letu začne očesna leča počasi izgubljati prožnost. To se pokaže tako, da na blizu, torej pri branju, šivanju itd., ne vidimo več tako dobro kot včasih. Takrat tudi tisti, ki prej niso potrebovali očal, gredo k oftalmologu, zdravniku za oči. »Večina ljudi po štiridesetem letu potrebuje očala za bližino. Sprva si mnogi pomagajo tako, da berejo z iztegnjenimi rokami, na soncu ali pri močni luči. Zaradi močnejše svetlobe se zenici zožita in ostrina se takrat nekoliko poveča,« povzame prim. mag. Dragica Kosec, dr. med.