-
Po nasvet je prišla dvainsedemdesetletna gospa, sicer bralka Vzajemnosti, ki ima velike težave s sinom alkoholikom. Pet let je že vdova in zelo je osamljena. Sin ne živi z njo, jo pa pokliče, kadar kaj potrebuje; marsikaj ji očita, včasih ji celo grozi, da si bo kaj naredil. Zaradi tega je ves čas v skrbeh zanj in tudi za svoje slabo zdravje, ki je posledica teh razmer. Hudo ji je, ker si sin življenja ni uredil tako, da bi bil srečen, in očita si, da z možem nista bila dovolj dobra starša.
-
Pustne miške s skuto V posodi penasto zmešamo štiri jajca s tremi žlicami sladkorja in vanilijevim sladkorjem, dodamo 500 g pretlačene skute, lupinico limone ali limonin sladkor, ščep soli, prilijemo 250 ml mleka in premešamo. Pol kilograma moke pomešamo z zavitkom pecilnega praška in presejemo, stresemo v mešanico in premešamo v gostejše testo. V širšo posodo vlijemo za dobra dva prsta olja in ga segrejemo. Z manjšo (kavno ali čajno) žličko, ki jo sproti pomakamo v vroče olje, zajemamo testo in ga s pomočjo druge žličke polagamo v vroče...
-
Nadaljujemo s predstavljanjem manj znanih sadežev, ki na police naših trgovin prihajajo večinoma iz tropskih krajev. Kumkvat ni citrus Rumeno-zlati sadeži izvirajo iz južne Kitajske, kjer ime pomeni "zlata pomaranča", čeprav kumkvat uvrščamo v drug botanični rod - fortunella margarita. Znanih je več vrst, v grobem pa se razlikujejo po obliki sadežev, ki so ovalni ali okrogli. Dosegajo velikost do 4 centimetre, njihova pomarančam podobna lupina pa je lahko tudi rumena ali rdečkasta.
-
Če živimo sami, se lahko hitro zalotimo, da kuhamo enolične in dolgočasne jedi. Pa to ni prav. Tudi za enega je vredno pripraviti kaj slastnega in dan začeti s kraljevskim zajtrkom. V teh letih so potrebe po posameznih hranilih zelo velike, vse manjše pa so potrebe po energiji. Pomanjkanje hranil, celo prava podhranjenost se kaj kmalu pokaže kot zdravstvena težava. Pogosto se pojavijo artritis (in druga vnetja okostja), zlomi, zvini, osteoporoza, težave s povrhnjico, uvelo mišičje, težave s spominom ipd.
Jejmo rdeče, rumeno in oranžno!
Določene jedi nam pozimi bolj prijajo kot v toplem letnem času. In nasprotno. Lahko bi rekli: vsaka jed je dobra ob svojem času, saj tudi v naravi vse zraste ob pravem času, nekako z določenim namenom. O tem govori tudi stara modrost – ajurveda. Znana je že devet tisoč let in je bila podlaga medicinskih dognanj starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Toda o tem so veliko vedeli tudi naši predniki, čeprav z eksotiko niso imeli veliko stikov. Človek podobno kot druga živa bitja vse za življenje črpa iz narave, pa naj bo to zrak za dihanje in...
-
Ljudje si želimo dolgega življenja, vendar nočemo biti stari in nebogljeni. V svoji želji po ohranjanju mladosti smo pripravljeni slediti avtoritetam in usmeritvam, ki nam ponujajo večno mladost. Magično razmišljanje ljudi pogosto zavaja, da jim bo prava izbira življenjskega sloga odgnala nezaželeno bolezen in zavrla procese staranja, a je človeško življenje v resnici veliko bolj skrivnostno. Hrana je dejavnik zdravja, nad katerim imamo ljudje verjetno največ kontrole, zato veliko ljudi pripisuje hrani večji pomen, kot ga ima v resnici.
-
Dvainšestdesetletna naročnica Vzajemnosti je prišla na svetovanje zaradi hude notranje stiske in tesnobe, ki jo čuti ob tem. Rada poskrbi za otroke in vnuke, jim skuha in počisti, jih razvaja, ko pa najde kak trenutek zase ali zvečer pred spanjem, se pojavijo strahovi. Ves čas razmišlja o problemih, o tem, kaj mora še narediti, ali se bo vse izšlo, kot se mora, in kaj, če ne bo šlo po njenih načrtih. Zaradi močne notranje napetosti je tudi fizično zbolela. Rada bi se naučila biti sproščena in uživati v majhnih stvareh in brez neprestanih skrbi.
-
Ob novem letu mi je dolgoletna znanka, ki ji življenje ni prizanašalo, spodbudno sporočila: »Naj ti bo to leto zdravo in smiselno. Svoje težave pusti počivati in morda se bodo rešile tudi same od sebe. Vsak dan pozitivno razmišljaj, čeprav je včasih težko, UPORABI MOČ VOLJE in bodi dejavna tudi v starosti. Moč volje izhaja iz hotenja. Razumljivo je, da smo včasih uspešni tudi zaradi različnih spletov okoliščin. A uspeh in neuspeh sta medsebojno povezana. Prvi ne obstaja brez drugega.
-
Chili con carne s fižolom in koruzo 750 g govejega mesa narežemo na majhne koščke in v široki kozici popražimo na malo olja in masla. Meso poprašimo z dvema žlicama moke, dobro premešamo, dodamo paradižnik iz pločevinke ali nekaj narezanih svežih paradižnikov ter prilijemo dva decilitra vode. Solimo, začinimo s pol žličke mlete kumine in pol žličke kuminovih semen, z drobno sesekljanim suhim čilijem (feferonom), strtim strokom česna in pokrito kuhamo pol ure do uro. Po potrebi prilivamo vodo.
-
Antibiotiki so zelo priljubljena zdravila, saj jih vse od odkritja spremlja sloves, da človeka popolnoma pozdravijo. Vendar pa medicinska in farmacevtska znanost opozarjata, da antibiotiki kmalu ne bodo več učinkoviti, če jih bo človeštvo še naprej uporabljalo tudi takrat, ko za to ni nobene potrebe. Čeprav je bilo že nič kolikokrat ponovljeno, da pri marsikateri bolezni ne učinkujejo, veliko ljudi »ocenjuje« kakovost dela svojega zdravnika po tem, ali mu vsakič, ko pride na pregled zaradi take ali drugačne težave, predpiše enega od...