Mačehe s cvetovi, velikimi kot dlan, z dišečimi srednje velikimi cvetovi in drobnocvetne ter miniaturne mačehe spremenijo vrtnarije v jesenskem času v barvite cvetoče oaze. Takšne palete pisanih barv ne najdemo pri veliko rastlinah. Med njimi pa so posebnosti, s katerimi lahko popestrimo jesenske nasade.

Mačeha je izredno skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko oskrbe in cveti najdlje v letu. Zasajanja se lahko lotimo že sredi septembra. Ne glede na sorto, ki jo bomo izbrali, posadimo mačehe v dobro odceden in hranljiv kakovosten substrat. Tako bodo imele dovolj časa, da bodo razvile močan koreninski sistem, ki jim bo omogočal, da bodo dobro prezimile. Tudi strah, da bodo ravno takrat, ko bomo na primer urejali grobove za prvi november, ostale brez cvetja, je odveč. Če jih boste občasno pognojili in ob suhih zimah dobro zalili, bodo dolgo cvetele. Prve sadike sadimo že konec avgusta, in ko se bo sredi maja prihodnje leto začela vročina, jih bomo stežka zamenjali za poletne cvetlice.

Igralska kariera gledališkega, filmskega in televizijskega igralca Alojza Sveteta je morda čisto naključno tekla v treh mestih, ki smo jim včasih rekli braniki slovenske kulture, v Trstu, Mariboru in Ljubljani. Povsod se je uveljavil, postal ljubljenec občinstva in tudi strokovnjaki so prepoznali njegov igralski zanos, celostno razumevanje zahtevnih dramskih predlog, občudovali njegovo milino notranje bolečine, včasih trpkost, drugič njegovo prefinjeno komiko, kot so zapisali ob podelitvah številnih nagrad. Naj omenimo le Župančičevo, Borštnikovo, Glaserjevo. Gledaliških, filmskih in televizijskih vlog v številnih nanizankah je toliko, da jih ne gre naštevati.

Dobre stare viže

Minilo je 32 let, odkar je ansambel domače glasbe s Senovega v Posavju posnel svoje prve skladbe. »Dolgo je že tega! Takrat smo člani ansambla čutili nekakšno potrebo, da naredimo nekaj za naš kraj, za našo glasbo, ponudila se nam je priložnost in tako je nastala naša prva kaseta z naslovom Na Dolenjsko,« se spominja vodja skupine in pevec Drago Gošek.

Ducat skladb se je znašlo na kaseti, za glasbo in besedila pa sta v največji meri poskrbela člana ansambla harmonikar Janez Kozole in pevec Tone Gorenc. V skupini vedno nasmejanih veseljakov sta bila še kitarist Drago Kukovičič in basist Vinko Kozole. Tako so ob spremljavi glasbenega tria negovali štiriglasno petje.

Ko stopimo skozi vrata v stanovanje ali stanovanjsko hišo, stopimo v svoj svet. Tu je meja med javnim in zasebnim, in predsoba daje prvi vtis o našem stanovanju. Predsoba je pravzaprav križišče v stanovanju, od koder vodijo poti naprej v stanovanje. Morda najprej stopimo v vetrolov in naprej v predsobo ali na stopnišče.

Predsoba ne sme biti utesnjena in temna, natlačena z opremo in navlako. Ne glede na velikost prostora mora biti dovolj možnosti za gibanje, za prihod in odhod, da se oblečemo ali slečemo, sezujemo in odlagamo. Prehajanje naprej v stanovanje brez ovir in med prostori, ki so ob predsobi, je nujno. Če so vrata v prostore ves čas odprta, jih morda snamemo in tako pridobimo več prostora. Predsoba je pogosto tudi garderobni prostor, kjer imamo višje omare ali celo steno omar. Če potrebujemo za dostop celo lestev, je to lahko nevarno.

Ali ste vedeli, da motovilec in zimska solata nista v sorodu? Kombiniramo ju lahko na isti gredi in tako prekrijemo vrtna tla z uporabnimi rastlinami. Najbolje je, da ju sejemo v ločene vrste in tako omogočimo obema vrtninama dovolj prostora. Setve opravimo v več terminih, da bo solate in motovilca dovolj v jesenskem in zimskem času.

Solata spada v botanično družino košaric, motovilec pa v družino špajkovk. Zato ni nič narobe, če med vrste zimske solate sejemo motovilec. Tako na praznem prostoru med solato ne bo rasel plevel, ampak koristna vrtnina. Zimska solata, ki jo bomo sejali, bo bolje prezimila kot tista iz sadik, ki jih lahko kupimo v trgovinah ali vzgojimo sami. Zimske solate pred zimo ne redčimo. Priporočljivo je, da jo prvič sejemo v sredini septembra in drugič v sredini oktobra. V primeru mile zime bo bolje prezimila oktobrska setev, v zgodnji in hujši zimi pa bo uspešnejša septembrska. Solato po navadi sejemo povprek, če jo bomo sejali v vrste, naj bodo le-te 30 cm narazen, tako jo bomo spomladi lažje okopali in razredčili. To storimo, ko so tla primerna za obdelavo. Dobri sosedje zimske solate so špinača, por, repa, blitva, čebula, zelje, cvetača, ohrovt, črna redkev, drobnjak, jagode, meta, korenček, beluši, sladki komarček, zelena in pastinak. Solate ne sejemo poleg peteršilja.

Pri psih so dokaj pogost pojav težave z analnimi vrečkami. Te lahko povzročajo težave, če se ne izpraznijo redno ali dovolj temeljito. Da je nekaj narobe, opazimo, ker se kuža drsa po ritki ter grize ali liže okoli repa ali ritke.

Analni vrečki, imenujemo ju tudi analne žleze, sta mošnjička, ki ju najdemo pri psih obeh spolov na vsaki strani anusa. Če bi gledali na uro, bi rekli, da sta urna kazalca nekje na 4 in 8. Stene analnih vrečk so obložene z žlezami, ki izločajo izloček, ta pa ima zelo tipičen smrdeč vonj. Izloči se po majhnem kanalčku skozi odprtinici, ki sta na zunanji strani anusa. Izloček vsebuje kemične komponente, ki delujejo kot označevalci teritorija. Je nekakšen pasji osebni podpis. Podoben je tistemu, ki ga proizvajajo dihurji za odganjanje sovražnikov in označevanje teritorija. Vsebina analne vrečke se po navadi izloči s krčenjem mišic črevesja, ki pritisnejo nanje vsakič, ko gre kuža na blato.

Človek se od nekdaj trudi, da bi izboljšal in polepšal svoje bivalno okolje. Žal pa se vanj pogosto naselijo tudi nezaželeni leteči ali plazeči se »stanovalci«, ki se nekontrolirano razmnožujejo. Nekatere vrste mrčesa, na primer pršice, celo slabo vplivajo na naše zdravje.

Pršice, ščurki, mravlje, muhe, komarji, bolhe, stenice, hrošči, tigrasti komarji, moknati kožojedi, kožni hrošči, pajki, molji, kokošje rdeče pršice ... nam lahko povzročijo veliko težav. Prav tako grenijo življenje domačim živalim. Najdemo jih praktično povsod: v bivalnih in počitniških objektih, posteljah oziroma kavčih, garažah, kleteh, skladiščih in na podstrešjih, bivališče pa si radi najdejo še v kokošnjakih, hlevih, pasjih utah ...

GREMO NA IZLET

V soboto, 17. oktobra 2020

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti 

Odhod avtobusa iz Celja ob 6. uri, v Ljubljani ob 7. uri. Najprej se bomo zapeljali v Štanjel, ki je eno najslikovitejših in najstarejših naselij na Krasu. Osrednji del naselja predstavljata grad in cerkev sv. Danijela. Pot bomo nadaljevali v Lokev na Krasu, si ogledali pršutarno ter pokušali suhomesnate izdelke in teran. Sledita pot v Koper in sprehod po mestu. Vožnjo bomo nadaljevali ob slovenski obali mimo Izole v Portorož, kjer bo postanek za sprehod po letovišču in za osvežitev, nato se bomo odpravili v Sečovlje, kjer si bomo ogledali soline in solinarski muzej. Popoldne sledi vožnja po dolini Dragonje in skozi Šmarje v Koper, kjer si bomo ogledali še kleti Vinakoper in pokušali njihova vina ob pršutu. Od tu se bomo odpravili proti domu. Prihod v Ljubljano in Celje v večernih urah.