Izrael, ki so ga za državo uradno razglasili maja leta 1948, leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Meri okoli 20.770 kvadratnih kilometrov in ima približno 8 milijonov prebivalcev. Vmes je precej razdrobljeno palestinsko ozemlje.

Večina ozemlja na jugu je kamnita puščava, na severu pa so hribovita gorska območja. Tam, kjer je mogoče umetno namakanje, so čudovita rodovitna polja prekrita s plastiko. Tako vse leto ustvarjajo dobre pogoje za rastlinstvo. Skoraj v celoti so samooskrbni. Pridelujejo zelenjavo, sadje, še posebej datlje, agrume. Namakalni sistemi so speljani iz reke Jordan, ki teče po tektonski prelomnici. A prav zaradi vode so že od leta 1948 v vojnem stanju s sosednjimi državami.

To leto se je mnogo Slovencev odločilo spoznavati domovino, zato je tudi zanimanje za planinske domove in koče zelo naraslo. Tako so kočo na Vogarju spoznavali tudi novi obiskovalci z vseh koncev Slovenije. In jo še spoznavajo, saj bo odprta do 15. oktobra. 

Koča na Vogarju ali Kosijev dom na višini 1045 metrov je last Planinskega društva Železničar, ki je lani praznovalo 70 let od ustanovitve. Leta 1961 so kupili planinski stan, ga uredili s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom in po petih letih odprli kočo. Vse od takrat so jo dograjevali, urejali, zgradili vodovod, čistilno napravo, namestili sončne celice in agregat, pozneje pa obnovili streho in notranjost, da je koča lepa, dobro opremljena, oskrbljena s pitno vodo, novo kuhinjo in celo z lepimi, udobnimi kopalnicami. Da o rjuhah, ki se vsak dan sušijo na svežem zraku in soncu, pa o zabojih rož na vsakem oknu in vsakem vogalu sploh ne govorimo!

Okrasne večletne trave so v zadnjem desetletju postale zelo priljubljene, saj ne potrebujejo veliko vzdrževanja. Odporne so proti boleznim in škodljivcem ter zelo hitro rastejo. Številnim med njimi se listje v jesenskem času čudovito obarva, zato so zaželene v samostojnih in mešanih cvetličnih zasaditvah.

Imperata cylindrica 'Red Baron' ali japonska krvava trava je zaradi intenzivno rdeče obarvanih konic ena najlepših okrasnih trav v jesenskem času. Zaradi čudovitega kontrasta, ki ga lahko ustvarimo v kombinaciji z drugimi rastlinami, je izredno privlačna za jesenske zasaditve. V višino doseže 50 centimetrov. Odporna je proti nizkim temperaturam. Z leti postaja njena rast vse bolj košata. Uživala bo na polnem soncu ali v delni senci. Na fotografiji je v kombinaciji trajnic s cvetočim ameriškim slamnikom in škrlatno hojhero. (F1)

 V nasprotju s splošnim prepričanjem o uporabnosti le »domačega« jedilnega kostanja je divji pravzaprav tisti, ki je precej bolj uporaben. Drevo, ki zraste tja do tridesetih metrov, obdrži pa se tudi več kot dvesto let, je k nam prišlo z južnega Balkana z diplomatsko pošto iz Turčije okoli leta 1576.

Večina nas užitni kostanj pozna le v pečeni ali kuhani obliki, marsikatera gospodinja pa ga zna spremeniti tudi v okusen pire ali slastno kostanjevo torto. Divji kostanj pa uporabljajo predvsem otroci, ki s pomočjo zobotrebcev iz njega naredijo krevljastega možica ali pa kakšno žival.

Za celinsko podnebje so priporočljive zgodnejše sorte kakija, ki jih obiramo konec oktobra do začetka novembra. V tem času še ne pričakujemo prve slane, ki predstavlja nevarnost za plodove. Med zgodnje sorte kakijev uvrščamo sorte tono wase, amankaki in tipo. Če jih sadimo na pravo lego, se bomo zagotovo veselili pridelka.

Med debelejše zgodnje sorte kakija spada sorta amankaki, katere plodovi tehtajo tudi do 260 g. Zori konec oktobra. Plodove je treba umediti, če niso oplojeni. Je odlična sorta, ki dobro prenaša skladiščenje. Za to sorto je značilna dobra in stalna rodnost. Sorta tono wase je zgodnja sorta kakija, ki zori konec oktobra. Plodove je treba umediti, ker so ob obiranju trpki. So kvadrataste oblike in izjemno okusni. Tudi ta sorta kakija je zaradi zgodnjega obiranja priporočljiva za celinska območja. Drevo obilno rodi. Sorti amankaki in tono wase sta sorazmerno redki na domačih vrtovih, zato jih posadimo in obogatimo okus kakijev na domačem vrtu. Pogosteje srečamo sorto tipo, ki zori nekoliko kasneje in jo lahko ulovi prva slana. Plodovi so debeli in bolj okrogle oblike, zorijo v začetku meseca novembra. Tudi te je treba umediti, ker so ob obiranju trpki. Takoj užitni so le tisti plodovi, ki so oprašeni.

Jesen prihaja v deželo, vrtovi počasi izgubljajo svojo lepo barvo, sadje dozoreva in listje odpada. To je poseben čas za ljudi in živali, žal pa tudi za škodljivce vseh vrst.

S propadanjem in odmiranjem rastlin in prihajajočimi hladnejšimi dnevi se tudi škodljivci postopoma umikajo na toplejša mesta, ki jih na vrtu običajno najdejo v zemlji, na drevju pod lubjem, v razpokah ali sami drevesni masi. Podobno je tudi v bivalnih prostorih, saj mrčes leže jajčeca na skrita mesta v stanovanju, kaščah, kokošnjakih ipd.

Kurilna sezona se nezadržno bliža, zjutraj ali zvečer že želimo pogreti stanovanjske prostore. Pa je to za vse enako preprosto? Ne, kadar to želimo storiti s centralnim ogrevanjem in smo vezani na daljinsko ogrevanje ali smo v stanovanjski hiši, kjer je star sistem ogrevanja na nafto, drva. Ta ni namenjen za kratke zagone, ker je preveč priprav in tudi porabe. Tisti s plinskim ogrevanjem ali toplotnimi črpalkami se preprosteje odločijo za občasno vključitev ogrevanja. Preden nastopi hujši mraz, si lahko za krajši čas pomagamo z dodatnimi ogrevali, kot so infrardeče plošče in druga električna ogrevala, s kamini ali štedilniki na trda goriva.

KINO

Kino na zahtevo – novost Kinodvora

Če ste zamudili film na njihovem rednem sporedu in si ga želite ogledati v družbi prijateljev, praznujete jubilej in bi radi bližnje obdarili z ogledom filma, ki vam je bil všeč, ali pa vas skrbi gneča na kulturnih prireditvah, v Kinodvoru ponujajo priložnost za rezerviranje zasebne projekcije v Mali dvorani, ki si jo lahko ogleda zaključena skupina do deset oseb.

GLEDALIŠČE

Borštnik 2020, Maribor

Pomen združenja pisateljev in pesnikov je Nadežda Ažgihina, ruska pesnica in članica ruskega PEN-a, pojasnila vlogo njihovega združenja s pomenljivimi besedami: »Promovirati človečnost, ne pa sovraštva.« Kakšno združenje je to, kaj je njegova vloga na širšem in slovenskem območju, smo vprašali predsednico slovenskega PEN-a Ifigenijo Simonović, ki mu je predsedovala skoraj štiri leta, oktobra pa bo predala mandat. Poleg tega je tudi vsestranska ustvarjalka, pesnica, prevajalka, esejistka, nagrajena z Rožančevo nagrado (2009), ki je najvišja nagrada pri nas za esejistiko, poslikava pohištvo in oblikuje z glino.