To dokazuje tudi razstava Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja, ki je na ogled v Plečnikovi hiši. Avtor razstave mag. Marijan Rupert, skrbnik Zbirke rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK), je raziskoval njuno korespondenco in odkril veliko novega, s čimer spet dokazuje, da ni le prizadeven knjižni molj, strokovnjak, odgovoren do kulturne dediščine, ampak tudi neke vrste književni forenzik, detektiv, znanec številnih umetnikov, ki mu zaupajo svoje rokopise. Literaturo moraš imeti rad, da se lahko temu delu posvetiš s srcem, je prepričan. Njegove neuresničene sanje pa so, da bi Slovenci dobili literarni muzej.

Decembra poleg petard pogosteje »pokajo« tudi šampanjci, bi se lahko začel tale zapis o peninah … Vendar pozor, v nasprotju z veseljem večine, ko iz steklenice s pokom odleti zamašek, resni ljubitelji te vesele mehurčkaste pijače pravijo, da pri pravilnem odpiranju steklenice zamašek ne sme odleteti z glasnim pokom. Še manj pa sme iz steklenice brizgniti dragocen gejzir te umetelno pridelane pijače, ki naj bi jo prvi izdelali Francozi v pokrajini Šampanja.

 V 17. stoletju so v tem delu Francije pili predvsem rdeča vina, bela pa so ostajala v sodih. Ko so jeseni potrebovali sode za novo vino, so ostanek pretočili v steklenice. Ker pa so bila to predvsem slajša vina, so spomladi, ko je bilo topleje, zavrela še enkrat. Steklenice so bile takrat tanjše, zato je marsikatero zaradi pritiska razneslo. Tako se je raznesel glas, da ima tu prste vmes sam vrag, in tako vino so zato poimenovali hudičevo vino.

Skupina mož sedi na kamnih okoli lipe na jasi. Krog je ravno dovolj prekinjen, da lahko še kdo stopi vanj, ker v tem krogu je vsak dobrodošel. Le korak ali dva stran stoji visok kamen, skoraj bi mu lahko rekli monolit, nad katerim se počasi vzpenja luna. Vse je postavljeno v skladu z zlatim rezom. Samo lučaj stran od tam, že sredi gozda, pa je sedem zdravilnih točk, ki so jih na svojem srečanju povsem naključno odkrili bioenergetiki.

Ne, nismo pokukali na skrivno srečanje kakšnega prostozidarskega združenja. Če bi prisluhnili besedam mož, ki jih veter raznaša po okoliških gričih, bi izvedeli, da se pogovarjajo o čisto posvetnih, a še kako pomembnih stvareh. Kako polepšati, izboljšati življenje v njihovi vasi Selšček. Kajti ti možje so člani vaškega sveta te prikupne vasice, ki se – izključno na prostovoljni ravni – trudijo, da bi vas ostala polna življenja in bi pritegnila tudi tiste, ki zanjo še niso slišali. Njihova želja je razviti butični kulturni turizem, saj so ponosni na najslavnejšega vaščana, slikarja Maksima Gasparija. 

Z VNUKI

Letošnji prazniki bodo drugačni. Veselih družinskih srečanj, na katerih se nas ob praznično obloženi mizi zbere toliko, da stanovanje poka po šivih in se zarosijo šipe, si v času širjenja bolezni ne bomo privoščili. Vnuki pa bodo prikrajšani za prižiganje prazničnih luči v mestu, za vročično pričakovanje sprevoda dobrih mož in še za marsikaj. Kljub vsemu jim pričarajmo praznično vzdušje, letos bo pač drugače!

Bistvo praznikov ni le v darilih in polni mizi. Tudi za otroke ne, pa čeprav se prihoda dobrih mož z darili neznansko veselijo. Večina odraslih se veliko bolj kot daril, ki smo jih v otroštvu prejeli, spominja prazničnega vzdušja, vonja po cimetu, bleščečih okraskov na jelki, drugačne sproščenosti odraslih in slutnje velikih skrivnosti, ki obdajajo praznike ob koncu leta. Poskusimo tudi letos ustvariti takšne spomine za vnuke, pa čeprav bo marsikaj drugače.

GLEDALIŠČE

Sto let Šentjakobskega gledališča

Ljubitelji Talije, grške muze gledališča, člani Gospodarskega naprednega društva so 12. decembra 1920 ustanovili Šentjakobsko gledališče. Njihova prva dvorana je bila na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam so naslednje leto uprizorili dramo švedskega dramatika Johana Augusta Strindberga Pelikan. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom, kjer domujejo še zdaj. V dolgih letih delovanja je občinstvo vzljubilo hišne igralske zvezde, gledališče je bilo odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, med drugim Staneta Severja, Elviro Kraljevo,...

Če je vidljivost iz avtomobila slaba, je to sitnost, ki po tiho cefra živce in tudi pelje v nevarnost. Praviloma brez potrebe, včasih je dovolj že čiščenje.

Poskrbite najprej, da so vse šipe stalno čiste. Dovolj je, da imate v avtomobilu papirnate brisače, s katerimi pred vožnjo zbrišete vsa okna – pa gumice brisalcev tudi, da z njih odstranite umazanijo. Ob tem preverite, ali so gumice še cele. Na vidljivost vpliva tudi umazanija z notranje strani stekel. Na oknih se sčasoma zaradi izdihanega zraka, vlage in umazanije v zraku ustvari komaj opazna plast, ki je kot rahla meglica. Suha krpa bo premalo, da to plast odstrani.

 Vandramo po Sloveniji

Jasno so ga videli, savski brodarji in čolnarji svojega nebeškega zavetnika, kako čepi vrh gozdne pečevnate strmine, na kamniti rami gora, kot bi rekel pesnik Dane Zajc, ki je bil tu blizu doma. Njihov posel je bil nevaren. Zato so molili k sv. Miklavžu, naj jih obvaruje pred vrtinci in brzicami, pred podvodnimi skalami in čermi in kar je še bilo takšnih nevarnosti na plovbi po muhasti alpski reki, ki je znala biti zdaj usahla zdaj narasla, malokdaj pa prijazna.

A tovorjenje sadja, sukna, svile, začimb je bilo donosno. Splačalo se je tvegati in zaupati ljubeznivemu svetcu. Valvasor sporoča, da je čolnov in ladij na Savi kar mrgolelo. Ladjo je upravljalo od deset do petnajst mož. Navzdol so jo krmarili z drogovi, navzgor pa so jo vlekli z vrvmi, imenovanimi vlačuge, pri čemer so bili vpreženi, včasih v enake jarme, skupaj z voli. Od Krškega do Zaloga so potrebovali šest dni. Od leta 1848 pa so ob Savi sopihale le še lokomotive.

Barbara Remec: Slastno iz korenin

60 jedi iz korenovk in gomoljnic

Korenovke in gomoljnice spadajo med zelenjavo, ki ji v domači kuhinji posvečamo premalo pozornosti. Tudi zato, ker rastejo skrite očem, a iz zemlje srkajo le najboljše. Avtorica je prepričana, da si zaslužijo osrednje mesto na naših krožnikih, ne le kot juhe ali priloge, pač pa tudi kot nasitne, obenem pa barvite in zato za oko zelo privlačne glavne jedi in celo sladice. Zbrala je 60 receptov za jedi iz pese, sladkega krompirja, korenčka, pastinaka, hrena, koromača, zelene, redkvice, črne redkve, repe in kolerabe.