GREMO NA IZLET

V soboto, 14. novembra 2020

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti

Odhod avtobusa iz Celja ob 6.30, v Ljubljani na Dolgem mostu ob 7.30. Sledi vožnja mimo Ivančne Gorice in Muljave ob reki Krki do Soteske in naprej v Belo krajino do Semiča. Sledi postanek za ogled izvira reke Krupe, nato vožnja do izvira kraške reke Jelševnik, kjer si bomo na kmetiji Zupančič ogledali belokranjsko posebnost črno človeško ribico oziroma črnega močerila. Ustavili se bomo tudi pri enem od čebelarjev, poskusili bomo pravo belokranjsko pogačo in se sprehodili po Črnomlju in Metliki, kjer bomo obiskali Hišo dobrot Bele...

Pevka, raziskovalka in zbirateljica ljudskih in narodnih pesmi, slavistka, predavateljica retorike in komunikacijskih veščin ter pesnica Bogdana Herman je oseba s primorskimi koreninami in izjemno milim glasom. Rojena je bila leta 1948. Odkar pomni, jo spremlja glas babice, saj je bila njena prva vzornica in učiteljica na področju ljudske, narodne in ponarodele pesmi. Ravno ona je ugotovila, kako lep glas ima vnukinja, in sta veliko peli dvoglasno.

Kasneje je pela na šolskih proslavah, bila članica otroškega in mladinskega pevskega zbora Radia Ljubljana, nekaj let je bila celo zaposlena na RTV Slovenija. Sicer pa je delala na področju medijev, kulture in še posebej na jezikovnem področju. Pesni že od svojega 12. leta in objavlja v različnih revijah, bere na samostojnih literarnih večerih, velikokrat tudi ob spremljavi različnih glasbenih umetnikov.

»Ko se enkrat zastrupiš s svetlečim kromom, ko se oblečeš v usnje in se z vznemirjujoče tresočim rohnenjem pod zadnjico predaš beli črti na cesti, ti veter okoli ušes za nekaj časa odpihne vse vsakdanje zadeve. V sebi začutiš svobodo in prostranost sveta. Vklopiš se v neki vzporedni svet,« pravijo tisti, ki jim motor in vožnja z njim pomenita strast, če že ne kar smisel življenja.

Posebno mesto med ljubitelji motorjev ima motor znamke Harley-Davidson. Zanj pravijo, da ni samo »navaden« motor, je način življenja. Legenda se je začela leta 1903, ko so William Harley in brata Arthur in Walter Davidson v svoji leseni garaži v ameriški zvezni državi Wisconsin iz različnih delov sestavili prvi motor. V drugi svetovni vojni so z njimi oskrbovali ameriško in zavezniško vojsko, do danes so jih izdelali več kot pet milijonov. Po vojni pa je skupina vojnih veteranov ugotovila, da pogreša vznemirljiv občutek nevarnosti s fronte. S težkimi motorji so se brezciljno zapodili po širnih ameriških cestah. Vedno več navdušencev tovrstnega načina življenja se je združevalo v skupine, ki so se razvile v razuzdane motoristične tolpe (na primer Hell's Angels). Slaba podoba se jih v blažji obliki drži še danes. 

Proti deveti je šlo, poletne stopinje so že plezale čez 25, ko sem pred domačo stolpnico v Ljubljani na treking kolo naložil dve torbi z vso potrebno opremo za neodvisno kolesarjenje. Neodvisno mi pomeni, da imam s seboj šotor, spalno vrečo, gorilnik s plinsko jeklenko, lonec, nekaj riža, kuskusa, konzerv tune, krekerjev in orehov. Kolo je 'klasično', torej brez električne baterije kot pomočnika v klancih – kljub dobrim 66 letom mi tak pomočnik pomeni 'goljufijo' pri kolesarjenju.

Pri svojih kolesarskih potikanjih izbiram manj prometne ceste, a ugotavljam, da kolesarjenje ni varno. Dvomim, da bo nova cestna zakonodaja, ki pri prehitevanju kolesarja terja 1,5 metra bočne razdalje, delovala v praksi. Pa saj tudi večina stranskih cest, ki jih iščemo kolesarji, ni dovolj široka. Zato se na slovenskih cestah kolesarji še dolgo ne bomo počutili varne tako kot na primer na španskih, kjer sem prekolesaril več kot 800 kilometrov znamenite romarske Jakobove poti. Ko španski vozniki dohitijo kolesarja, svojo hitrost zmanjšajo na kolesarjevo, nato pa na razdalji približno 30 metrov vozijo za njim, dokler nimajo pred seboj res preglednega dela ceste za prehitevanje. Tega izvedejo z rahlo pospešeno hitrostjo in res z vsaj 1,5 metra bočne razdalje.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Misijonar Friderik Baraga je Deželnemu muzeju za Kranjsko v Ljubljani leta 1837 podaril okoli petdeset različnih predmetov ljudstev Očipve in Otava z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Posebno mesto pripada veliki obredni pipi, ki spada med najstarejše in redko ohranjene primerke na svetu. Obredno sveto pipo ali pipo miru poznamo tudi pod imenom kalumet. Očipvejci so ji rekli opwagan. Star slovenski izraz pa je bil »mirna fajfa«.

Letos mineva 190 let, odkar se je Baraga iz rodne dežele Kranjske odpravil na prostrana območja Polnočne Amerike, kot se je takrat po slovensko imenovala Severna Amerika. Po dveh vmesnih misijonskih postajah je leta 1835 prišel v kraj La Pointe v zahodnem delu Gornjega jezera, kjer so živeli Očipvejci. Domačini so se pretežno ukvarjali z ribolovom in pridobivanjem javorovega sladkorja. Baraga se je kmalu ob prihodu lotil gradnje cerkve, ki jo je blagoslovil v čast sv. Jožefu.

Izraz superživila uporabljamo za rastline, ki zaradi svoje moči večkratno prekašajo navadna živila v vsakdanji prehrani. Ali to res morajo biti le rastline čudnih imen, ki prihajajo iz Latinske Amerike, Kitajske ali kakšnih puščavskih predelov?

Ne, eden izmed razlogov je predvsem ta, da se lahko z njimi veliko zasluži in da je v pravljične lastnosti nečesa, česar ne poznamo, lažje verjeti. Za prebivalce Peruja maca ni nič bolj eksotična, kot je za nas rdeča pesa. Afričani uživajo baobab tako kot mi krompir. Le pri nas se takšna živila prodajajo na grame, v kapsulah in po visokih cenah.

RAZSTAVE

Slovenska majolika

Vsi poznamo ročke za vino – majolike, naj so izdelki ljudskih lončarjev ali tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Poslikane so bile z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za obletnice. Mnoge nove motive so tej tradicionalni obliki dodali v ljubljanski tovarni Dekor. Ročka za vino je dobila ime po keramični tehniki majolika, ki je poimenovana po španskem otoku Majorka. Kdo in kje so jo izpopolnili, pa izveste na razstavi izbranih primerkov majolike v Narodnem muzeju Metelkova – do 31. oktobra.

Od kraja Rače, v katerega zavijete z avtoceste 15 kilometrov pred Mariborom, pelje med Račke ribnike prijetna asfaltirana cesta, primerna zlasti za pešce in kolesarje, seveda pa tudi za avtomobile. Od Velikega ribnika do akumulacije Požeg je cesta ob ribnikih dolga 9 kilometrov. Vmes so usmerjevalne table. Veliki in Mali ribnik si je mogoče ogledati v poldrugi uri. Če pa se skozi nižinski gozd podate mimo manjših Turnovih ribnikov še do Požega, vam hoja utegne vzeti 4 ure. A potrpljenje bo poplačano! Dobro je imeti nepremočljivo obutev in nositi dolge hlače.

Igra vzorcev

Razveselimo vnučko z udobnim puloverjem, na katerem se igrivo prepletajo različni vzorci.

Velikost: 6 let.

Potrebujemo: 250 g svetlo modre volne; pletilke št. 3,5 in 4; pomožno pletilko št. 4.

Vzorci. Patentni vzorec 2/2: menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne petlje. Rižev vzorec – 1. vrsta: 1 desna petlja, *1 leva petlja, 1 desna petlja*, ponavljamo od * do *. Ponavljamo 1. vrsto (vzorec se zamakne za 1 petljo). Vzorec kite: pletemo na nasnutku, deljivim z 12 + 3 petlje. 1., 3., 7., 9., 11., 13., 15. in 17. vrsta: *3 leve petlje, 9 desnih petelj*, ponavljamo od * do *, 3 leve petlje. 2. in vse sode vrste: petlje pletemo, kot leže. 5. vrsta: *3 leve petlje, 9 petelj križamo desno (5 petelj odložimo na pomožno pletilko za pletenje, 4 desne petlje, desno pletemo petlje na pomožni pletilki)*, ponavljamo od * do *, 3 leve petlje. 19. vrsta: ponavljamo od 1. vrste.